Kmetijstvo objavil

Varstvo gozdov pred požari

Mnogi požari v Rusiji, ki so trenutno še vedno divjajo, zlasti na
področju regij Nizhny Novgorod, Voronezh and Ryazan Nižini, so posledica
vročinskega vala brez primere, ki je dosegel tudi 38?C. Opustošenje, ki
ga povzročajo ti požari se označuje za katastrofalno, saj naj bi požari
terjali več kot petdeset življenj in pustili na tisoče ljudi brez doma.
Trenutno se s požari v Rusiji bori več kot 150.000 delavcev iz
različnih državnih organizacij, ki se trudijo pogasiti približno 600
požarov, ki se raztezajo na območju velikem preko 100.000 hektarjev.

Požari v Evropi
V povprečju je v Evropi vsako leto zaradi gozdnih požarov uničenih pol
milijona hektarov gozdov in drugih podeželskih območij. Predvsem južna
Evropa je doživela številne katastrofalne požare v zadnjih letih. Na
primerih požarov na Portugalskem, v Španiji in Grčiji, požari uničijo
velike površine gozdov, lastnine in vzamejo veliko življenj. V Grških
požarih leta 2007 je bilo uničenih skoraj 300.000 hektarjev gozdov in
drugih podeželskih zemljišč, izgubljenih več kot 60 življenj in mnogo
domov je bilo popolnoma uničenih. Poleg človeških tragedij takih
katastrofalnih dogodkov, je precejšnja tudi finančna škoda. V Grčiji so
škodo ocenjevali v milijardah evrov.

Da bi se v prihodnosti čim bolje soočali s takimi katastrofalnimi
dogodki, so potrebni novi in inovativni koncepti, s katerimi bi ublažili
nevarnost in intenzivnost požarov. Koncept, da se požar lahko uporabi
za urejanje problema požarov v naravi, je dobil posebno pozornost na
področju znanosti in v praksi. Šesti okvirni razvojni program Evropske
unije – projekt »Fire paradox« (»Paradoks požara«) in razprava »Živeti s
požari: kaj nam lahko pove znanost« sta združila strokovno znanje iz
prakse in iz znanosti o tem, kako lahko kombinacija strategij
preprečevanja in zatiranja požarov (pogosto poimenovani celostno
upravljanje z ognjem), prispevata k zmanjšanju pogostosti in
intenzivnosti pojavljanja uničujočih požarov kot smo jim priča že v
preteklosti in tudi v tem trenutku. Projekt je v polnem teku in kmalu
lahko pričakujemo predstavljene rezultate.

V Sloveniji
Tudi v Sloveniji so požari največja nevarnost, ki ogroža naše
submediteranske gozdove, zato so na Krasu razvili strategija gašenja
požarov, ki temelji na gašenju začetnih požarov s čim hitrejšim in
neposrednim pristopom gasilskih enot in tehnike do žarišča požara. Zavod
za gozdove Slovenije (ZGS) je v sistemu varovanja naravnega okolja pred
požari zadolžen za načrtovanje in gradnjo protipožarne infrastrukture. Z
namenom, da bi zagotovili njeno še učinkovitejšo uporabo je projektna
skupina ZGS OE Sežana že v letu 2009 zasnovala kartografski prikaz vse
protipožarne infrastrukture na območju Krasa, Brkinov, Čičarije in
Slovenske Istre. V atlasu, ki sta ga izdali Ministrstvo za obrambo
Republike Slovenije in Uprava RS za zaščito in reševanje, so na 75
kartah v merilu 1:25.000 prikazani listnati in iglasti gozdovi, poleg
javnih pa tudi vse gozdne ceste in protipožarne preseke s šiframi. Med
ostalo infrastrukturo pomembno za gašenje požarov velja omeniti visoko
in nizkonapetostne daljnovode, transformatorske postaje, hidrante in
protipožarne nadzorne kamere. V atlasu so poleg prostorskih podatkov ZGS
uporabljeni tudi podatki Elektra Primorska, ELES Elektra-Slovenije,
Rižanskega vodovoda Koper, Vodovodov in kanalizacije Nova Gorica,
Kraškega vodovoda Sežana, Občine Pivka, MORS, URSZR, Izpostava Postojna,
za območje na Italijanski strani pa je podatke prispevalo Oddelčno
nadzorništvo za gozdove v Trstu in Gorici.

 Vira in več informacij:
http://www.efi.int/portal/news___events/press_releases/?id=258
http://www.zgs.gov.si/slo/delovna-podrocja/varstvo-gozdov/pozarno-varstvo/index.html

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook