Varstvo sadnega drevja

Letošnji močni,ledeno mrzli vetrovi in zimski mraz so marsikje poškodovali sadno drevje. To dejstvo moramo upoštevati pri rezi in sicer tako, da izrežemo vse poškodovane veje, večje rane, ki pri tem nastanejo pa dobro premažemo s cepilno smolo. Tudi kjer so se na deblu pokazale razpoke in je lubje odstopilo odmrle dele izrežemo, rane pa premažemo s smolo. V kolikor je poškodovanega več kakor polovica debla lahko ukrepamo na dva načina in sicer:

  • Tako, da drevo izkopljemo ter posadimo novega. Ko posadimo mlado drevesce ga moramo za uspešno rast dobro zalivat.
  • Če je sadno drevo še relativno mlado in je nepoškodovano še vsaj 10 cm nad cepljenim mestom, ga 5-10 cm nad cepljenim mestom odrežemo in rano dobro premažemo s cepilno smolo. Iz tega mesta bo preko leta pognalo več mladih poganjkov, ki pa jih ne režemo saj se bo le tako rana uspešno zacelila. Naslednje leto izberemo najprimernejši poganjek, ki nam bo dal osnovo za novo deblo. Oblikujemo ga podobno kot enoletno sadiko.

Ker bodo sadna drevesa prav kmalu prišla v fazo rasti moramo spremljati razvojne faze dreves, vremensko napoved ter prisotnost oziroma verjetnost pojava bolezni in škodljivcev. Najbolje je, če se držimo načel integriranega varstva rastlin , ki upošteva ter združuje agrotehnološke ukrepe z znanjem iz varstva rastlin in varovanja okolja. Boljši je preventivni pristop, ki preprečuje razvoj bolezni in škodljivcev kot pa kurativni, ki skuša pozdraviti ali zatreti že nastale bolezni ali škodljivce.

Med sadnimi drevesi se prvi prebudijo koščičarji ( marelice, breskve, češnje, višnje, slive, češplje). Za prav vse je priporočljivo škropljenje s pripravki iz bakra, ki pa mora biti opravljeno še preden se brsti odprejo. Tako opravimo preventivno zaščito proti okužbam z breskovo kodravostjo, listno luknjičavost koščičarjev, cvetno monolijo in rožičavostjo češpelj.

Ker breskova kodravost povzroči največ težav jo moramo zatirati še preden se odprejo brsti pa do cvetenja, če so po cvetenju dnevi deževni pa še takrat. Pazimo, da vedno škropimo dan ali dva pred napovedanim dežjem. Če je padlo količinsko veliko dežja ponovno škropimo takoj, ko dež poneha. Uporabimo pripravke, ki vsebujejo ciram ali dodine, ti sočasno zatirajo listno luknjičavost koščičarjev. V kolikor imamo na vrtu le nekaj posameznih dreves jih lahko uspešno zavarujemo tako, da jim naredimo PVC strehico, s tem preprečimo, da bi se listi omočili kajti prav to je pogoj za razvoj kodravosti in drugih glivičnih bolezni. Češnje, višnje in tudi ostali koščičarji so v času cvetenja izpostavljeni cvetni monoliji. Ker je to gliva, ki povzroči sušenje cvetov in rodnih vej je na začetku cvetenja, ko je odprtih približno desetih odstotkov cvetov treba uporabiti pripravek Teldor SC500 ali pripravke, ki vsebujejo iprodion ali difenokonazol. Če je v času cvetenja veliko dežja škropljenje ponovimo.

V času cvetenja moramo pozornost usmerjati tudi ušem. Če so prisotne se moramo odločiti za škropljenje in takrat uporabimo pripravek Calypso SC480, ki sicer ni škodljiv za čebele vendar se za škropljenje odločimo, ko so čebele v panjih.

Viri: http://www.glasdezele.si

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook