Gozdarstvo objavil

Večina lesa gre v sosednjo Furlanijo

Goriška nekoč v samem vrhu lesne industrije je danes, po desetletjih izgubljenih priložnosti in delovnih mest, le še senca v tem sektorju. Les je namreč na severnem Primorskem naravno bogastvo, saj je območje poraščeno s približno 120.000 hektarji gozdov. Od 70.000 kubičnih metrov lesa, kar se letno izvozi iz regije, domačinom ostajajo le razrite ceste.

»Danes je slika v primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja porazna. Velikih podjetij ni več. Iz regije lastniki prodajo med 60 in 70 tisoč kubičnih metrov lesa na leto, večinoma v sosednjo Furlanijo. Pred dvajsetimi leti se je sistem začel podirati, saj niti v državi niti v regiji nimamo več primarne predelave lesa, trg pa obvladujejo sosednje države,« je pojasnil Rafael Vončina, predsednik uprave Soškega gozdnega gospodarstva (SGG) Tolmin.

Lesna industrija je nekoč bila vir zaslužka mnogim družinam (Meblo, Lipa in manjša podjetja). Danes teh velikih tovarn, ki bi les predelali v izdelke ni več posledično je tudi zaposlitev na tem področju bistveno manj, kot bi jih lahko bilo. Domačini pa razen razritih cest, na katere že dolgo zaman opozarjajo na Trnovsko-Banjški planoti, nimajo od lesa praktično nič.

Les je lahko razvojna priložnost

»Les je naravno bogastvo, ki je v preteklosti dajal kruh mnogim prebivalcem Goriške. Želimo si, da bi bilo tudi v prihodnje tako,« pravi Darinka Kozinc, predsednica Zveze lesarjev Slovenije, ki je prepričana, da je les za regijo, pa tudi za državo, lahko razvojna priložnost.

V novogoriški občini so že storili korak v to smer. Leta 2010 je bil izdelan projekt za gradnjo centra za predelavo lesa na Trnovem. »Projekt je bil uresničen le v manjšem delu, na Trnovem se je odprlo šest novih delovnih mest, a potrebno je narediti korak naprej,« opozarja Kozinčeva saj meni, da bi iz opisanega lahko nastal razvojni inštitut.

»Finska bi nam morala biti za zgled. Občine in država bi morale spodbujati razvoj centrov za predelavo lesa in odpiranje lesnopredelovalnih podjetij, dvigniti interes za lesarsko stroko, spodbujati gradnjo iz lesa in podobno.«

Profesor na oddelku za lesarstvo Biotehniske fakultete v Ljubljani Franc Pohleven, ki je sodeloval pri pripravi projekta, je prepričan, da se stvari lahko premaknejo. Kot primer je navedel občino Šentrupert, kjer so uspeli pridobiti partnerje, ki bodo gradili center za predelavo lesa, s čemer naj bi se odprlo 50 novih delovnih mest. »Takšnih centrov bi lahko bilo v Sloveniji več, njihov cilj pa je les ‘predelati čim bliže gozdu. Tako se zmanjšajo stroški transporta. V centrih za predelavo lesa bi združili pridobivanje te surovine in njeno predelavo do končnih izdelkov ter uporabo ostankov za lesno biomaso,« je pojasnil Pohleven in dodal: »Država je v zadnjih dvajsetih letih delala veliko napako, ko je spodbujala le uporabo lesa kot energenta. S tem se dela velika škoda. Spodbujati bi morali tudi izrabo te surovine za gradnjo in izdelavo končnih izdelkov. Gre namreč za človeku in okolju prijazen material, gradnja iz lesa in lesnih izdelkov pa je cenejša.

Vir:

Primorske novice, 2. april 2012

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook