Vinarstvo in vinogradništvo jemljejo kot poslanstvo

V majhni vasici, ki sliši na ime Šebrelje v Cerkljanskem hribovju, tam so ljudje prijazni in gostoljubni in vsakemu prišleku radi postrežejo z domačimi dobrotami. Kajpak dobrot ni malo vendar najbolj znan med njimi je vsekakor – šebreljski želodec in na katerega so domačini še posebej ponosni, ponudijo še kozarec dobrega vina saj kot pravijo »paše« zraven.

Seveda vino ni »domače« saj trte tam ne rastejo zato pa so med nje toplo sprejeli Tino in Boruta Trbižan iz Vinske kleti Trta na Planini pri Ajdovščini. Brat in sestra Trbižan sta mlada in zagnana in v sebi nosita veliko mero ljubezni do vinske trte ter skupaj s starši soustvarjata rujno kapljico.

»S sestro Tino sva na kmetiji že tretja generacija, ki se ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom. Naš stari oče in stara mama Franc in Lojzka sta namreč leta 1949 kupila celotno kmetijo, kjer sedaj živimo,« rad pripoveduje Borut in doda: »Že takrat je kmetija na Planini nad Ajdovščino imela klet, vinograde, travnike, gozdove, … Najprej sta jo prevzela Srečko in Tatjana Trbižan, druga v vrsti generacij. Mama je naši kleti dala tudi ime – iz prvin dveh črk priimka in imena je nastala TrTa.«

Ljubezen do vinogradništva je v družini

Srečko in Tatjana sta ljubezen do kmetijstva in vinogradništva prenesla na svoja otroka. To pa se danes še kako opazi saj je Borut po poklicu diplomiran inženir vinogradništva in vinarstva, Tina pa od lanskega septembra za leto dni nosi krono 2. Vipavske vinske kraljice. Oba skupaj s starši uspešno soustvarjata odlično vino.

In zakaj ravno Idrijsko Cerkljanski kraji? Za družino Trbižan ti kraji niso povsem tuji saj je že njihov stari oče tja tovoril vipavsko vino s konjsko vprego. Tudi Tina in Borut sta želela osebno podoživeti tak dogodek. »Za letošnji čipkarski festival v Idriji smo se odločili, da skušamo obuditi običaj tovorjenja vina. Spoznali smo, da je za to potrebno veliko dela, usklajevanja, truda – in to v današnjih časih, kako težko je moralo to biti šele nekoč! Pri konjski vpregi nam je pomagal sosed Viktor Marc in tako smo skupno izpeljali prav lep dogodek, za katerega potihem upamo, da bo morda postal tradicionalen. Prav  tu morda velja še omeniti, da mi bo na Idrijo v lepem spominu ostala tudi klekljana ogrlica, ki mi jo je podarila gospa Lidija Mal.«

Septembra bo Tina predala svojo krono. O tej izkušnji ima veliko lepega za povedati: »Mandat sem dodobra izkoristila in res uživala v svojem poslanstvu. Navdušena sem nad tem, da sem lahko zastopala Vipavsko dolino, da je moj prvi nastop potekal prav doma na Planini, spoznala sem ogromno ljudi, pridobila veliko znanja in to leto bo v meni zapisano kot leto neprecenljivih izkušenj.« Za svojo sorto si je izbrala domačo pinelo, ki so jo v kleti Trta prvi pridelali polsladko in o kraljičinem vinu zaključi zelo simpatično: »Kraljičino vino je odraz tega kar sem jaz po notranjosti in zunanjosti.«

Seveda za vinsko kraljico ni dovolj samo zunanja lepota ampak dekleta morajo za krono vložiti veliko več nam zaupa Tina: »Videz in zunanja podoba še najmanj. Velikega pomena je znanje o vinogradništvu in vinarstvu, sposobnost nastopanja v javnosti, komunikativnost, sama postrežba vina …«

V kleti Trta želijo še naprej gojiti avtohtone sorte kot so pinela, zelen, klarnica, … Borut pa nam odkrije v čem je skrivnost njihovega uspeha: »Kar nam narava zaupa v skrb, z veseljem sprejmemo, predelamo v žlahtno kapljico in ponudimo našim kupcem.«

 

 

Vir:Goriška, 10. avgust 2011

 

 

 

Martina Vodopivec

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook