Vinograd v zimskem času

Zimski čas je čas mirovanja. Tako kot miruje vsa vegetacija miruje tudi vinograd.  Vinska trta je zaustavila pretakanje sokov in aktivno sprejemanje hranil. Opravljajo se samo notranji minimalni procesi, ki ohranjajo rastlino pri življenju. Vinogradnik v tem času uživa in trži vino, ki ga je pridelal v minulem obdobju. V vsem tem času pa že planira rez vinske trte.  Vinogradnik mora tudi v tem času temeljito analizirati dogodke in aktivnosti, ki so se zvrstili v minuli rastni dobi. Na ta način lahko analizira svoje napake in poskrbi, da se v naslednji letini ne bi ponovile.

Poleg podrobne analize mora planirati naslednjo sezono. Kaj je potrebno planirati za naslednjo sezono?
Poznamo dva odgovora:
–    naprava novega (mladega) vinograda
–    ohranjanje rodnosti pri obstoječem vinogradu.

V primeru, da se vinogradnik odloči zasnovati nov vinograd se bodo pred njim pokazale mnoge dileme: katero sorto izbrati, katero podlago, na kakšni razdalji saditi, katero vzgojno obliko formirati, kdaj izvršiti sajenje, kako izvršiti sajenje in kako pripraviti tla. Da bi dobil zadovoljive odgovore se mora vinogradnik odpraviti na več naslovov. Poleg lastnega izobraževanja je potrebno piskati pomoč kmetijsko svetovalne službe in poiskati informacije pri drugih pridelovalcih.

Da bi svetovalec v strokovni službi zainteresiranemu vinogradniku nudil dovolj informacij mora poleg svojega znanja imeti na razpolago podatke o vinogradnikovih željah, zahtevah, klimatskih pogojih in lastnostih posameznega območja, kjer naj bi stal nov vinograd. 
Takoj po odločitvi za postavitev novega vinograda je potrebno na bodočem zemljišču odvzeti vzorce tal in jih dati na analizo v najbližji pedološki laboratorij ali drugo organizacijo, ki opravlja analizo tal.

Zakaj so strokovnjaku potrebni podatki o tleh?

Razlogi so pedološki, fiziološki, ekološki in ekonomski. Tla so substrat (medij) iz katerega bo rastlina s pomočjo koreninskega sistema črpala hranila. Vinska trta, je živ organizem, ki ima svoje specifične zahteve.  Zato moramo morebitna hranila vnesti natančno in v pravi obliki, ki bo vinski trti dostopna.  Vinograd je trajni večletni nasad in predstavlja velik finančni vložek. Napake storjene na začetku zelo težko popravimo ali pa to ni več mogoče.

Z laboratorijsko analizo tal določamo rodovitnost tal. Najprej se določa reakcija (pH) ali  so tla kisla ali bazična. Glede na to analizo določimo ukrepe s katerimi bomo izboljšali tla.

Reakcija tal

Reakcija je ena najpomembnejših talnih lastnosti. Številne rastlinske vrste uspevajo samo v določenem območju reakcije tal. Odvisna je od vrste matične kamnine – na karbonatnih kamninah je reakcija višja kot na nekarbonatnih, ter od vrste in stopnje razkroja organske snovi v tleh. V Sloveniji v splošnem prevladuje kisla reakcija tal, zato pogosto uporabljamo kar izraz kislost tal. Natančnejše podatke o reakciji tal dobimo z merjenjem, vendar lahko tudi v naravi po nekaterih rastlinah sklepamo na kislost tal. Rastline, značilne za kisla tla so npr. borovnica, brusnica, rebrenjača in druge. Večina kmetijskih rastlin uspeva le v nevtralnih do slabo kislih tleh. Kmetje zato kislim tlom (običajno pod pH 6,5) dodajajo kalcij, čemur pravimo apnenje tal. Poznamo aktivno kislost, ki jo povzročajo H+ ioni v talni raztopini. Tla razdelimo glede na reakcijo tal na:
 

slabo alkalna pH 8,0 – 7,1
nevtralna pH 7,0
slabo kisla pH 6,9 – 6,0
kisla pH 5,9 – 5,0
močno kisla pH 4,9 – 4,0
zelo močno kisla  
       
Po določanju reakcije tal sledi določanje količine humusa v tleh. Humus je temna organska snov, ki vsebuje mnogo elementov, ki so rastlini nujno potrebni za rast in razvoj.  Humus se v tleh nadomešča z dodajanjem organskih gnojil. Poleg humusa se v tleh določa tudi količino dostopnih hranil za rastlino kot so: dušik, fosfor in kalij. Ostali elementi se določajo v posebnih razmerah.
1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook