Vinski potopis: cviček

Cviček je zvrst vina iz rdečih in belih sort grozdja. Je vino svetlo rdeče barve, prijetnega kiselkastega okusa, gladko ter brez izrazite trpkosti. Cviček je suho vino z nizko vsebnostjo alkohola, ki se giblje med 7,5 in 10 % vol.%. Vino je lahko in pitno. Zaradi svoje pitnosti, svežine in gladkosti, je vino našlo velik krog svojih oboževalcev. Njegova domovina je le dolenjski vinorodni okoliš. Je posebnost med vini v slovenskem in svetovnem merilu. Je vino, ki ga pridobimo z mešanjem približno 70 % vina rdečih ter 30 % vina belih vinskih sort. Od rdečih sort je osnova sorta žametna črnina (žametovka). Žametovka je pozna sorta z obilnim pridelkom, ki daje vinu prijetno kiselkast okus. Značilno temno rubinasto barvo prispeva Modra frankinja. Edina bela sorta grozdja med osnovnimi sortami je Kraljevina, ki vinu popravi alkoholno stopnjo. To so tri osnovne sorte grozdja, kot dodatek pa so še druge sorte, vendar v nižjih deležih (laški rizling, rumeni plavec, idr.). Cviček pridobljen iz starejših vinogradov je vseboval deset ali več sort (poleg omenjenih še zeleni silvanec, portugalko, zeleniko, idr.).

Žametna črnina (žametovka ali kavčina)

Žmetna črnina je glavna sestavina cvička. Uvrščamo jo med naše avtohtone sorte. Določa poglavitne vinske značilnosti cvička, saj je v njem zastopana v največji meri (40 do 50 %). Žametovka je pozna sorta, srednje bujne rasti dobro uspeva na boljših vinogradniških legah. Je razmeroma odporna proti zimski pozebi. Doba od začetka brstenja do polne zrelosti traja približno 170 dni. Zaradi zgodnjega brstenja je zelo občutljiva na spomladansko pozebo. Grozd je velik, srednje zbit in tehta povprečno 250 – 400 g.

Modra frankinja

Je bujna sorta z velikimi listi in srednjimi grozdi. Je srednje odporna proti zimski pozebi. Zori pred žametovko in kraljevino. Modra frankinja ima razmeroma velik pridelek in tudi v severnejših legah dobro dozori in se lepo obarva. Prištevamo jo med sorte primerne za kakovostna rdeča vina. Njen delež v cvičku znaša 15 do 20 %. Vino primerno obarva in delno zviša njegovo alkoholno stopnjo. Modra frankinja se vse bolj uveljavlja kot samostojna sorta. Poreklo modre frankinje ni znano, gojijo pa jo še v sosednjih državah (Hrvaška, Avstrija , Madžarska). Grozdi so srednje veliki s povprečno težo 140 – 200 g.

Kraljevina
Je med belimi sortami najvažnejša sestavina cvička (15 do 20 %). Kraljevina je mehko vino rahlo kiselkastega okusa. Vinu zniža kislinsko in povečuje njegovo pitnost. Uvrščamo jo med sorte z velikim pridelkom. Kraljevina ima bujno rast in zahteva podobne rastne razmere kot žametovka. Zori nekoliko pred žametno črnino v začetku III. zoritvene dobe. Grozdi tehtajo med 150 in 350 g.

Domovina cvička

Dolenjski vinorodni okoliš je manjši od geografske opredelitve Dolenjske in se razprostira na območju šestih občin: Brežice, Krško, Litija, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. Dolenjski vinorodni okoliš predstavljajo nižji griči, ki so med seboj ločeni z manjšimi ali večjimi dolinami. Vinogradi ležijo na bolj ali manj strmih pobočjih, do nadmorske višine 400 m. Vinogradniška tla sestavljajo trnske plasti, ki so produkt vulkanskega pepela in vulkanskih izmečkov. V glavnem prevladujeta dva tipa tal kraška ilovica na apnenčasti podlagi in peščeno lapornata (karbonatna) tla.

Pravilnik za pridelavo vina cviček s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (Uradni list RS, št. 70/97):
– grozdje za vino cviček PTP se prideluje le na absolutnih vinogradniških legah, znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska,
– vino cviček PTP se prideluje le na območju vinorodnega okoliša Dolenjska,
– za pridelavo grozdja za vino cviček PTP mora biti število trsov na enoto površine, preračunano iz sadilne razdalje, večje od 4.000 trsov na hektar, (na terasiranih površinah, ki so nagnjene več kot 20%, pa je število trsov, zaradi brežin lahko ustrezno manjše, vendar ne manjše od 2.800 trsov na hektar),
– sorte vinske trte, iz katerih se prideluje vino cviček PTP so: žametovka, modra frankinja, kraljevina, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, bela žlahtnina, štajerska belina ali ranfol,
– za gojenje sort vinske trte se uporablja gojitvena oblika guyot in izpeljanke iz te gojitvene oblike, za sorti vinske trte žametovka in štajerska belina pa tudi zadarska pahljača ter izpeljanke iz te gojitvene oblike,
– minimalna sladkorna stopnja oziroma minimalna vsebnost pričakovanega naravnega alkohola za sorte vinske trte je 64 °OE ali 8% naravnega alkohola, oziroma takšna, kot jo za posamezno leto, za posamezno sorto vinske trte določi pooblaščena organizacija (Uradni list RS, št. 68/99).

Petletno povprečje pridelka grozdja na hektar pri posamezni sorti vinske ne sme preseči navedenih količin, pri čemer je v posameznem letu količina pridelka lahko višja od navedene za največ 20%:
– žametovka 100 dt/ha;
– modra frankinja 70 dt/ha;
– kraljevina, laški rizling in ostale sorte 80 dt/ha;
– vinograd mešanih sort 90 dt/ha.

Pri pridelavi vina cviček PTP se grozdje rdečih sort najprej peclja, kasneje pa macerira. Maceracija poteka lahko največ štiri dni. Temperatura maceracije ne sme biti višja od 22 °C. Če se bele in rdeče sorte grozdja stiskajo skupaj, se uporablja postopek kot za grozdje rdečih sort.

Dovoljeni oznaki geografskega porekla in kakovosti vina cviček PTP sta:
– Cviček (priznano tradicionalno poimenovanje, vinorodni okoliš Dolenjska)
in Cviček (priznano tradicionalno poimenovanje, Dolenjska). Za oznako priznano tradicionalno poimenovanje se lahko uporablja tudi okrajšava PTP.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook