Višek bakra v vinogradniški tleh agro ekološki problem

Baker je element, ki ga strokovnjaki označujejo kot “trdovratno” kovino, ki se dolgotrajno zadržuje v površinskem sloju zemljišča (0 do 15 cm). Z ta element je značilna velika spodobnost vezave z organsko maso. Na ta način se lahko v tleh akumulira več let. Območja kjer se je daljše obdobje gojila vinska trta in se danes uporabljajo kot pašniki in travniki imajo še sedaj znatno povišano vsebnost bakra. 

Baker je močno kompleksiran z organskimi snovmi, adsorbiran na okside železa, aluminija in mangana ter na glinene delce. Je eden najmanj mobilnih mikroelementov.

Baker je esencialen element, potreben za zdravje rastlin in živali, ki ima pomembno vlogo v encimskih reakcijah. Sodeluje pri metabolizmu sladkorjev, dušika, nastanku celičnih sten in pri odpornosti proti boleznim. Pomanjkanje bakra povzroči pri rastlinah klorozo, razgradnjo listov in upočasnjeno rast ter tanjšanje rastline.

Uporaba bakra v kmetijstvu

S ciljem doseganja čim višjih in stabilnih pridelkov, poleg upoštevanja primernih agrotehničnih ukrepov najvažnejša naloga preprečiti razvoj rastlinskih bolezni. Od leta 1885 se v Evropskih vinogradih (predvsem Francija) uporablja pripravek Bordojska brozga (Ca(OH)2 + CuSO4). Kasneje pa vse do danes se še vedno uporabljajo fungicidi na osnovi bakra. Najpogosteje v obliki baker – oksiklorid CuCl2 3Cu(OH)2 in v obliki CuO in Cu(OH)2).

Bakrove pripravke se v vinogradništvu uporablja predvsem za zatiranje peronospore vinske trte. Škropljenje je potrebno že v mladih vinogradih, ki še nimajo pridelka in v vinogradih v polni rodnosti. Škropljenje se opravlja tudi v vinogradih, kjer gojimo vinsko trto za pozne trgatve. Strokovnjaki priporočajo rabo pripravkov na osnovi bakra, ker ti pripravki zavirajo razvoj ocetno kislinskih bakterij na poškodovanih grozdnih jagodah.

Fungicidi na osnovi bakra se uporabljajo za zatiranje rastlinskih bolezni tudi na drugih kmetijskih kulturah:

– rdečega listnega ožiga vinske trte (Pseudopeziza tracheiphila),
– črne grozdne gnilobe (Guignardia bidwellii),
– peronospore hmelja (Pseudoperonospora humuli),
– jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis),
– hrušeovega škrlupa (Venturia pirina),
– listne luknjičavosti koščičarjev (Clasterosporium carpophilum),
– breskove kodravosti (Taphrina deformans),
ter  krompirjeve in paradižnikove plesni (Phytophthore infestans).

Številna aktualne raziskave kažejo, da intenzivna in dolgotrajna uporaba bakrovih pripravkov za zaščito rastlin negativno vpliva na življenjske pogoje in povzroča nalaganje elementa do toksičnih koncentracij. Visoka koncentracija bakra negativno vpliva na žive organizme v tleh, kar seveda lahko privede do zmanjšanje pridelkov. Negativne posledice se lahko odražajo tudi na kakovosti grozdja in kasneje na kvaliteti vina. Mnoge raziskave s področja ugotavljanja količine bakra v vinogradniških zemljiščih širše po svetu, kažejo na zelo  resen rizik, ki se pojavlja pri redni uporabi bakrovih pripravkov. Vpliv bakrovih pripravkov na okolje so strokovnjaki do sedaj zanemarjali glede na ostale pripravke za varstvo rastlin.

Razvite države Evropske unije imajo na površinah, kjer so že dolga leta vinogradi resne težave zaradi visoke akumulacije bakra. V južni Franciji je zaradi tega problema 1/3 površin vinogradov (okoli 150.000 ha) zamenjana z drugimi kmetijskimi kulturami in pašniki. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v Španski pokrajini Galicija, kjer je v teku nacionalni projekt kjer bivše vinogradniške površine pogozdujejo in gozdne površine pretvarjajo v nove vinograde. Najnovejše raziskave so usmerjene predvsem v smeri razvijanja novih preusmerjanj rabe zemljišč zasičenih s to kovino.

Po mnenju strokovnjakov ta problem ni obšel vinogradov v Sloveniji. Po večini analiz koncentracije bakra v slovenskih zemljiščih nisi zelo visoke. Količina bakra v vinogradih se po njihovem mnenju tudi v Sloveniji z leti povečuje. Količina pa še vedno ni primerljiva  s količinami bakra v svetovno znanih vinorodnih deželah, kot so Bordeaux, Burgundija, Champagne in ostale.

Iz navedenih razlogov je v Evropski uniji bila omejena količina uporabe fungicidov na osnovi bakra v ekološki pridelavi na 8 kg / ha Cu letno. Od leta 2002 pa na 6 kg / ha letno (EC direktiva No. 473/2002). , kar je ostalo tudi v pravilniku iz leta 2008  (EC direktiva No. 889/2008). V državah izven Evropske unije (npr. Srbija) je maksimalna dovoljena koncentracija bakra 100 mg / kg, nad 60 mg / kg pa se zahteva oceno rizika in monitoring zemljišča.

Monitoring, s katerim bi redno spremljali onesnaženost tal v Sloveniji še ni vzpostavljen. V Sloveniji potrebujemo dolgoročni načrt spremljanja kakovosti tal. Do sedaj se izvajajo le posamične raziskave.

Na območju bivše Jugoslavije so največje koncentracije bakra najdene prav v manjših vinogradih. Vzrok temu v sosednjih državah pripisujejo pogosti nestrokovni uporabi pripravkov na osnovi bakra. Vsebnost bakra je večja tudi v starejših vinogradih, kjer so se bakrovi fungicidi uporabljali dalj časa.
 
Iz vseh navedenih razlogov je pomembno da vinogradniki poleg vseh ostalih parametrov upoštevajo tudi akumuliranje bakra v tleh in njegov vpliv na rast in razvoj vinske trte.

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook