Kmetijstvo objavil

Vlada o uravnavanju obsega vinogradniških površin in dodatni pomoči za odpravo posledic neurja

Ljubljana, 11. 9. 2008
Vlada je na današnji dopisni seji izdala Uredbo o uravnavanju obsega
vinogradniških površin, dopolnila program odprave posledic škode v
kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2006 in sprejela drugo spremembo
Končnega programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s
točo v obdobju od 9. junija do 9. oktobra 2004. Vlada je prav tako v
načrt razvojnih programov uvrstila dva nova projekta, in sicer Pomoč
ribičem za izboljšanje razmer in Delovanje informacijske točke za
Evropsko agencijo za varno hrano (EFSA).
Uravnavanje obsega vinogradniških površin
Cilj
ukrepa je izkrčitev predvsem tistih vinogradov, ki jih obdelujejo
pridelovalci, ki se v bodoče ne nameravajo več ukvarjati z
vinogradništvom in se bodo tudi s pomočjo te podpore lahko preusmerili v
drugo dejavnost. Omejitve uveljavljanja podpore pa so glede višine
sredstev takšne, da ne vzpodbujajo vinogradnikov k dvigu pridelka pred
krčitvijo nasada, s ciljem pridobitve višje podpore. Ukrep se v skladu z
evropsko uredbo izvaja le v vinskih letih 2008/2009, 2009/2010 in
2010/2011 ter je v celoti financiran iz EU sredstev.

Predlagana
Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin ureja obseg
vinogradniških površin s pravicami za obnovo vinogradov in določa način
za dodeljevanje podpore za izkrčitev vinogradov. V uredbi je določena
definicijo pridelovalca in pridelovalca za lastno uporabo ter pogoji
kdaj in komu se podpora lahko dodeli. Obnova vinograda ni možna brez
razpoložljivih pravic za obnovo. Pravice so po izvoru naslednje: pravice
za novo posaditev vinograda, pravice za ponovno posaditev vinograda in
pravice iz rezerve pravic. Določa tudi, da se je na dan uveljavitve prve
slovenske Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin iz leta
2003 v rezervi pravic za obnovo v Sloveniji nahajalo 5.609 ha površin,
ki jih lahko izkoristimo za zasaditve novih vinogradov. Evropska uredba
namreč predpisuje prepoved povečevanja obsega vinogradniških površin do
konca leta 2015, zato je sajenje novih vinogradov možno le v okviru
obstoječe rezerve pravic za obnovo.

Dopolnitev programa odprave posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2006

Vlada
bo za odpravo posledic suše, ki je v letu 2006 povzročila dodatno
ocenjeno škodo na vrtninah in sladkorni pesi v občinah Brežice, Krško in
Sevnica namenila dodatno državno pomoč v višini 28 odstotkov ocenjene
škode, kar znaša dobrih 85 tisoč EUR. Celotna škoda je bila ocenjena na
višino dobrih 306 tisoč EUR.
Sprememba Končnega programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v letu 2004
Vlada bo za izvedbo druge spremembe končnega programa v letu 2008 namenila iz sredstev proračunske rezerve dobrih 78 tisoč EUR.
Agencija
RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je namreč v postopku
dokončnega reševanja pritožb pozitivno rešila še pritožbe 11
upravičencev, pri čemer za izplačilo državne pomoči iz tega naslova
primanjkuje višina danes odobrenih dodatnih sredstev.
Na osnovi
36.člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in glede na končno
oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih
zaradi neurij s točo v letu 2004, ki jo je novembra tistega leta
potrdila Državna komisija za ocenjevanje škode, je MKGP izdelal Končni
program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v
obdobju od 9. junija do 9. oktobra 2004.

Sprememba načrta razvojnih programov
V
načrt razvojnih programov je vlada uvrstila dva nova projekta – Pomoč
ribičem za izboljšanje razmer in Delovanje informacijske točke za
Evropsko agencijo za varno hrano (EFSA).

Pomoč ribičem za izboljšanje razmer
Namen
enoletnega projekta v vrednosti 100 tisoč EUR je dodelitev enkratne
pomoči ribičem zaradi izrazitega slabšanja ekonomskih razmer v sektorju
morskega gospodarskega ribolova. Sem spada padanje letne količine
celotnega ulova, vse višji proizvodni stroški – predvsem se povišuje
cena goriva, neurejenost ribiških pristanišč. Pomoč se bo dodeljevala po
pravilu “de minimis”. Cilj projekta je izboljšanje razmer v sektorju
gospodarskega ribolova in ublažitev negativnih trendov padanja ulova.

Delovanje informacijske točke za EFSA
Namen
in cilj projekta v vrednosti 20 tisoč EUR je krepitev sodelovanja med
nacionalnimi institucijami, ki obvladujejo obsežno področje varne hrane
in EFSA, z namenom, da se zagotovi učinkovitejše obvladovanje tveganj,
ki izhajajo iz živil in krme. Slovenija je s podpisom sporazuma z
organizacijo EFSA avgusta letos postala informacijska točka za to
organizacijo. V okviru sporazuma bodo državi naložene naloge, ki jih je
kot informacijska točka dolžna izvajati. S tem pa bo Slovenija
upravičena tudi do sredstev za delovanje informacijske točke ter za
aktivnosti vezane na delo informacijske točke.

 Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

OBJAVIL/A KMETIJA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook