Kmetijstvo objavil

Vloga kmeta in skrb za podeželje

Poklic kmeta ne zahteva le skrb za živali in pridelavo poljščin, temveč spada zraven še precej več dela in nalog in tako je za večino, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, to tudi način življenja in ne le „služba“.

Osnovna dejavnost je seveda proizvodnja hrane, pri čemer kmetje povezujejo tradicijo s sodobno tehnologijo in znanostjo z namenom potrošnikom in seveda tudi sebi ponuditi kvalitetno hrano, ki je na voljo po dostopnih cenah. Vsak kmet mora poleg že omenjenega tradicionalnega znanja in razumevanja sodobne tehnologije imeti tudi smisel za trženje in tudi na tem področju si mora vsak, ki se s kmetijstvom ukvarja, prizadevati, da je kar najbolj uspešen. Da pa to še ni vse, govori tudi dejstvo, da si mora vsak kmet prizadevati poleg vsega naštetega še za  varstvo okolja, imeti pa mora tudi znanje za upravljanje zemljišč. Skratka, malo je poklicev, ki bi zahtevali toliko znanja in spretnosti, kot prav poklic kmetovalca. Večina kmetij so pravzaprav mala podjetja, ki so največkrat družinska in v številnih podeželskih regijah so takšne kmetije tudi zelo pomembni lokalni delodajalci in hkrati gibalo podeželja.

Če se omejimo na področje EU, zajema podeželje 90% ozemlja, od tega pa se obdeluje več kot polovica zemljišč. To pomeni, da igra kmetijstvo v naravnem okolju pomembno vlogo, saj sta narava in kmetijstvo tesno povezana. Skozi čas je prav kmetijstvo pripomoglo k ustvarjanju in ohranjanju polnaravnih habitatov, ki danes oblikujejo raznovrstne krajine po vseh deželah EU in so dom mnogim vrstam živali.

EU podpira kmetijsko-okoljske programe, ki pa kmetovalce vspodbujajo k skrbi za dodatne okoljske storitve. Pomoč se plača tistim kmetom, ki se na prostovoljni bazi zavežejo k opravljanju teh okoljskih dejavnosti za dobo najmanj petih let. Te programe morajo nuditi prav vse države, ki so članice EU, kar pa kaže na to, kako so te dejavnosti pomembne tudi na političnem nivoju. Za varstvo okolja torej EU poskrbi tako, da zagotovi finančno pomoč kmetom, ki se strinjajo s prilagoditvijo kmetijskih praks na način, ki je okolju prijaznejši, EU pa tudi prispeva h kritju  stroškov za ohranjanje naravnega okolja, navsezadnje pa od kmetov še zahteva, da spoštujejo okoljsko zakonodajo in ustrezno skrbijo za svoje zemljišča.

Včasih je bilo kmetijstvo vedno v sožitju z naravo, danes pa je nujno treba poskrbeti za to, da bi to sožitje zopet v čim večji meri vzpostavili, saj le tako pričakujemo dolgoročne uspehe in odgovornost EU ter seveda kmetovalcev samih je, da v tej smeri tudi vztrajno delujejo.

Vir:http://ec.europa.eu/agriculture/capexplained/countryside/index_sl.htm

N.P.

4

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook