Kmetijstvo objavil

Voda za proizvodnjo hrane

Od 17 do 23 avgusta 2009 se je Stockholmu odvijala mednarodna konferenca
o vodah. Svetovni teden vode na katerem so strokovnjaki ugotovili, da
bo voda postala dobrina, ki bo pomembnejša od nafte. Mestna
gospodinjstva so največji potrošniki hrane. Vsak prebivalec Velike
Britanije za svojo hišno uporabi približno 150 litrov vode dnevno. Če
prištejemo še količino vode, ki je potrebna za proizvodnjo hrane in za
proizvodnjo materialov za obleke potem poraba vode po osebi znaša
približno 4645 litrov dnevno.

Voda je omejeni faktor v proizvodnji hrane. Za proizvodnjo hrane so
potrebne velike količine vode. V nadaljevanju vam bomo navedli
natančnejše podatke za posamezno proizvodnjo (v podatke je všteta poraba
vode v celotnem procesu proizvodnje):

– za proizvodnjo enega kilograma pšenice je potrebnih približno 1300
litrov vode (svetovno povprečje), za proizvodnjo enega hlebca kruha pa
okoli 40 litrov vode;
– za proizvodnjo enega kilograma koruze okoli 900 litrov vode;
– za proizvodnjo enega kilograma piščančjega mesa je potrebno skupno 3900 litrov vode (industrijska živinorejska proizvodnja);
– za proizvodnjo enega kilograma govejega mesa je potrebno 16000 litrov vode;
– za proizvodnjo enega kilograma sira je potrebno približno deset litrov mleka, kar zahteva približno 10000 litrov vode;
– da bi se proizvedel en kozarec jabolčnega soka (0,2l), je potrebno okoli 190 litrov vode.

Za proizvodnjo ene kalorije hrane je potreben približno 1 liter vode.
Povprečen človek porabi na dan od 2000 do 3000 kalorij. Za prehrano
enega človeka je tako potrebno od 2000 do 3000 litrov vode. Če
upoštevamo rast prebivalstva in posledice klimatskih razmer čez 40 let
ne bo dovolj vode za proizvodnjo hrane (vir: Water everywhere, and not a
drop to grow, BBC Online, August 20/2008).

Vodilni ameriški strokovnjaki so mnenja, da bi se mora l liter vode
podražiti za približno 300% v naslednji 2 do 3 letih, če bi hoteli
investirati v tehnično infrastrukturo (vir: Leading Wall Street Water
Analyst Neil Berlant).

Poraba vode se stopnjuje dvakrat hitreje kot raste število prebivalcev.
Spremembe klime vodijo v neenakomerne razpoložljive kapacitete vode.
Efekti tega so primanjkljaj ali presežek vode na napačnem mestu, rast
nivoja morja, v nekaterih območjih poplave in ponekod suša. Prilagajanje
na te spremembe je vprašanje za preživetje prebivalstva.

Proizvodnja hrane za izvoz je vsekakor najperspektivnejši sektor domače
proizvodnje. Pri temu moramo upoštevati povečanje proizvodnih zahtev in
s tem povečanje količine vode potrebne za kmetijstvo. Poleg povečanja
državnih vlaganj v reševanje oskrbe kmetijskih obratov z vodo se mora
izboljšati tehnologija, ki bo upoštevala gospodarno porabo vode.

Preusmeritev v zmanjševanje potreb po vodi mora vključevati različne politike in prakse:

– v vseh panogah, je potrebno ceno vode določati glede na porabljeno količino;
– vlade morajo obširneje uvajati načrte za obvladovanje suš;
– na področjih, kjer primanjkuje vode, naj nebi gojili kultur, ki zahtevajo intenzivno namakanje;
– spodbujanje javne osveščenosti o gospodarni rabi vode;
– potrebno se je spopasti s problemom izgub iz sistemov javne oskrbe z
vodo. (v nekaterih delih Evrope izgube vode zaradi puščanj presegajo 40 %
skupne dobave);
– vzpostaviti ustrezen nadzor nad porabo vode;
– oblikovati spodbude za večjo uporabo nadomestnih vodnih virov.

Vir: World Water Week, Stockholm, August 17-23, 2008;

OBJAVIL/A ZVONE TREBIŽAN, DIPL.ING.AGR.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook