Zanimivosti objavil

Volk, preganjana zver

Tokrat bomo nekaj besed namenili volku. In zakaj? Zato ker ga ljudje večinoma poznamo le iz pravljice o Rdeči kapici ter iz člankov o pokolih drobnice, gre pa za žival, ki živi prav blizu nas, mi pa se je bojimo in bi morda rajši videli, da je sploh ne bi bilo. Pri volku se moramo zopet opomniti, da gre za živo bitje, ki nikomur ne želi hudega, temveč le živi svoje življenje tako, kot se za volka pač spodobi.

Volk je največji predstavnik družine psov, na lestvici največjih zveri pri nas pa zaseda odlično drugo mesto. Telesa teh živali so dolga od 100 do 120 cm, višina pleč je od 45 do 75 cm, pri čemer so samci večji od samic (vsaj za tretjino), odrasla žival pa tehta od 20 do 80 kilogramov. Glava je pasja s koničastim gobcem v katerem se skriva 42 zob, sekalci pa so, kot je za volkove značilno, podaljšani in namenjeni plenjenju. Kožuh je rjavo rumene barve s sivim pridihom, ušesa pokončna, rep košat in največkrat spuščen med noge.

Volk je pri prehrani precej prilagodljiv. Sicer dnevno potrebuje od 3 do 5 kilogramov mesa, vendar pa se poleg jelenjadi in divjih prašičev in priložnostno z drobnico, hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji in nevretenčarji ter celo s hrano rastlinskega izvora. Volku pri lovu zelo pomagata dobro razvita voh in sluh. Najpogosteje volkovi plenijo v tropu in sicer plen dobijo v zobe tako, da ga utrudijo s hitrim tekom-volk dosega hitrost tudi do 64 km/h. 

V Sloveniji najdemo volka v gozdovih bukve in jelke Dinarskega krasa, sicer pa se prilagodijo različnim razmeram, lahko celo zelo ekstremnim. Kot že povedano, te živali živijo v tropih in so zelo teritorialne. Vsi člani tropa sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju, število pa se giblje od 2 do 20 volkov. Roditeljski par je dominanten in edini, ki se pari v paritvenem času, ostali člani pa so njuni potomci ali sorodniki, vsi pa teritorij varujejo z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Vendar pa, kljub temu da morda sedaj nekaj o volku vemo, še vedno imamo slabo občutek, kadar zaslišimo omenjati to žival. Vendar prostoživeči, zdravi volkovi po znanih in dokumentiranih podatkih za Evropo ne predstavljajo nobene grožnje za človeka, natančneje v Sloveniji v 100 letih ni znano, da bi volk človeka napadel. Seveda pa je velik problem napadanje drobnice, ki se od časa do časa pač zgodi in razumljivo je, da takšni dogodki poskrbijo za to, da so volkovi v nemilosti pri ljudeh. Vendar ker upravljanje z volkom oblikujemo ljudje, je pomembno spremljanje in razumevanje odnosa javnosti do volkov in prav s to nalogo so se spoprijeli v projektu SloWolf. Izvajalci projekta imajo za enega izmed ciljev prav to, da poiščejo področja pomanjkanja informiranosti in zmanjšajo konflikt med volkom in lokalnim prebivalstvom.

Volk je torej zverina, ki jo imamo najrajši takrat, kadar vemo, da ni možnosti, da nam pride blizu, vendar se bomo morda, če jo bomo še boljše spoznali, morda otresli vsaj nekaterih predsodkov in jo tako lažje sprejeli tudi kot del našega okolja. (Več o tem si poglejte na: http://www.volkovi.si/)

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook