Vpliv nekaterih poglavitnih elementov na rast in razvoj vinske trte

Znano je, da za povprečen pridelek vinska trta iz tal odvzame določeno količino posameznih hranil. Dodajanje hranil v raznih oblikah je odvisno predvsem od načina pridelave in dosedanje založenosti tal s posameznimi hranili. V primeru ko nekaterih elementov iz kakršnikoli razlogov ni na voljo v optimalnih količinah prihaja do pomanjkanja .

Znaki pomanjkanja so za vsak element specifični in se tudi na poseben način manifestirajo na posameznih organih vinske trte. Listi vinske trte so tisti organi na katerih se najpogosteje pojavijo znaki pomanjkanja nekega elementa.


S foliarno diagnostiko so strokovnjaki ugotovili, da vsebnost hranil ni konstantna in se menjuje tekom različnih razvojnih obdobij vinske trte. Največ mineralnih spojin vinska trta vsebuje v začetku vegetacije v času bujne rasti, medtem ko se s staranjem organov njihova količina nekoliko zmanjšuje.

Dušik
To je najpomembnejši element za rast novih celic v procesu rasti in razvoja vseh delov vinske trte.
Bujnost vegetacije, tj. rast in razvoj so neposredno povezani s količino dušika. Pomanjkanje dušika se opaža v slabenju trsa, slabo rastjo mladic, svetlozeleni barvi listov, osipanju cvetov in razmeroma majhnim jagodam.

Če je pomanjkanje dušika posledica prevelike obremenitve z rodnim lesom in velikim pridelkom to lahko močno izčrpa vinsko trto. Taki enoletni poganjki so hrapavi, brsti so drobni in kolenca zadebeljena. Pomanjkanje dušika opazimo lahko zelo zgodaj za razliko od ostalih elementov kot so fosfor in kalij.   

Največji del dušika trta porabi do cvetenja, zato je najprimernejši čas za dodajanje dušika spomladi tik pred začetkom vegetacije. V nekaterih primerih daje dobre rezultate tudi gnojenje v času same vegetacije. 

Pri prehrani vinske trte z dušičnimi gnojili morajo vinogradniki biti še posebej pozorni. Pri dodajanju tega elementa se pripeti največ napak.

Prekomerno gnojenje z dušikom še posebej brez zadovoljive in uravnotežene prehrane s fosforjem in kalijem vpliva na precej dejavnikov v rasti trte. Pojavlja se prebujna rast mladic, osipanje cvetov, podaljšanje vegetacije pozno v jesen, rozge ne uspejo dozoreti in postanejo občutljive na zmrzal in pozne spomladanske pozebe.  Jagode navadno pozneje dozorijo, vina pridobljena iz takih jagod so nekoliko slabše kvalitete z slabšo izraženo aromo, težje se bistrijo stabilizirajo in starajo. 

V vinogradih močno gnojenih z dušikom opazimo močan porast bolezni . Trta postaja občutljiva na večina bolezni in škodljivcev. Prav zaradi tega gnojenju z duškom ne smemo pristopati šablonsko, ampak moramo upoštevati lastnosti sorte, ekološke zahteve in druge agrotehnične ukrepe. Posebej moramo biti pazljivi v primeru ko gre za veliko obremenitev z rodnim lesom . Nepravilno gnojenje z dušikom je lahko brez efekta ali celo škodljivo.   

Kalij
Je sestavni del matičnega substrata. Nahaja se v mladih organih vinske trte . Kalij je odgovoren za sintezo beljakovin, klorofila in drugih pomembnih spojin. Kalij zelo ugodno deluje na razvoj generativnih organov vinske trte. Vpliva tudi na dobro oplodnjo, cvetenje, dozorevanje jagod in rozge in znatno pripomore k odpornosti vinske trte na spomladansko pozebo in zmrzal. 

Pomanjkanje kalija izzove sivenje lin rdečenje listov. Kalija največ najdemo v popkih, vrhovih mladic, mladih listov, in mladih koreninah.  Pri pomanjkanju kalija lahko opazimo tudi upočasnjeno rast, pozno dozorevanje jagod, količina sladkorja pa je navadno znatno nižja.  Ko je kalija dovolj ta ugodno vpliva na raven sladkorja in zmanjšuje količino skupnih kislin v vinu.

Kalij med cvetenjem  
Največ kalija je vinski trti potrebno med cvetenjem Vinska trta se tretira kot kalijeva rastlina. Vse rastline ki proizvedejo veliko škroba in sladkorja potrebujejo veliko kalija.

Vinogradi v katerih ne primanjkuje kalija lažje prenašajo sušo. Nekateri strokovnjaki menijo da je kalij potreben za tvorbo aromatičnih snovi v grozdju in kasneje v vinu.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi bila dobro preskrbljena s kalija vinogradniška tla tista, ki v 100 g suhih tal vsebujejo 50 mg kalija. Številne pedološke analize zemljišč posebno vinogradniških so pokazale ( v globini med 30 do 60 cm), da je kalija za desetkrat manj kot bi zadostovalo za optimalno oz. visoko in donosno proizvodnjo.  

Fosfor

Fosfor je najbolj pomemben za vinsko trto pred cvetenjem, ko ga tudi največ porabi. V vinogradih v polni rodnosti je fosfor odločilnega pomena pri oploditvi cvetov. V Sloveniji v večini vingradov fosforja primanjkuje, zato moramo fosfor vnašati v zemljo ob založnem gnojenju. Znano je, da se fosfor v zemlji zelo težko aktivira. Posebno problematična za aktivacijo so težka tla. Na boljši učinek fosforja vpliva delež organske mase v tleh. Sprejem fosforja pa je težji ob nizkih temperaturah. Gnojila, s katerimi dodajamo fosfor vnesemo čim bližje koreninskem sistemu. Vpliv fosforja na količino pridelka ni tako velik kot pri dušiku. Večji vpliv je na kvaliteto pridelka, tako pri rdečih kot belih sortah.

Znaki pomanjkanja:

Pomanjkanje fosforja se kaže v nenavadno temno zelenem obarvanju listja. Pojavijo se rjavo rdeče pege na robovih listne ploskve. Listi se zvijejo navzdol. Pri močnem pomanjkanju se pege združijo ostalo tkivo pa orumeni. Robovi lista se kasneje posušijo. Poganjki slabo rastejo in so tanki. Novo zrasli lističi vidno pešajo v rasti in ostanejo majhni. Koreninski sistem zelo slabi. Cvet je na dolgem peclju in se osiplje takoj po cvetenju. Zalistniki ne zrastejo. Spodnji listi navadno zgodaj odpadajo. Pri pomanjkanju fosforja se upočasni delitev celic in nastajanje beljakovin. Pri takih trsih se čas zorenja podaljša.

Znaki prekomernega gnojenja s fosforjem:

          prehiter zaključek vegetacije,

          majhni lističi,

          odpadanje pridelka.


Magnezij
Magnezij je sestavni del rastlinskega zelenila – klorofila. Njegova fiziološka vloga v procesu asimilacije je zelo pomembna. V 1 gramu suhe snovi listja vinske trte se nahaja od 2 do 4 mg magnezija. Čeprav je magnezij neobhoden element v prehrani vinske trte ga v tleh ne najdemo v velikih količinah. Večina tal pa vseeno vsebuje dovolj magnezija. Posledice pomanjkanja so pogosteje na lahkih peščenih zemljiščih. 

Da se v mlajših vinogradih v prvih dveh letih pogosteje opaža pomanjkanje magnezija, je vzrok lahko tudi to, ker se magnezij nahaja navadno v globljih slojih. Tako je je nedostopen koreninam mladega trsa, vse dokler se koreninski sistem ne razvije v globino.

Žveplo
Vinogradniki se redko srečujejo s pomanjkanje žvepla. Vinogradniki ga redno vnašajo preko gnojenje in uporabe zaščitnih sredstev na osnovi žvepla. 

Z.T. 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook