Vpliv podlage na rast sadnih rastlin

V naravnem ciklusu se sadne rastline razmnožujejo s semeni iz katerih ob ugodnih vremenskih pogojih izrastejo korenine in kasneje še listi. Človek je imel že od nekdaj željo po nečem novem in tako si je zaželel, da bi gojil tudi sadne rastline, kljub temu, da le te niso imele najboljših razmer za svojo rast. Zato je delal številne poskuse, da bi uspešno rešil nastali problem. Kaj kmalu je začel uporabljati podlage saj je spoznal, da imajo velik vpliv in moč na žlahtne sorte, ki so nanje cepljene.

Kaj je podlaga?

Sadne sadike v večji meri sestavljene iz dveh delov in sicer iz spodnjega dela, to je koreninski sistem in del do cepljenega mesta in iz dela nad cepilnim mestom. Nad cepljenim mestom je popolnoma druga rastlina ampak mora biti sorodna. Če pogledamo na konkretnem primeru ugotovimo, da jablane lahko uspešno cepimo in jih sestavljamo med seboj, ne bomo pa uspešni, če bomo želeli kombinirati jablano in hruško. Uspešni pa bomo, če bomo cepili hruško na podlago kutine, belega gloga in skorša. Torej pri cepljenju ne pride do mešanja genov vendar se kljub temu lastnosti podlage prenesejo na cepljeno žlahtno sorto.

Kako podlaga vpliva na sorto?

Vpliv podlage je izredno močan in zato ga tudi danes s pridom izkoriščamo. Pod vplivom podlage se lahko lastnosti cepljene sorte spremenijo tudi za 50%. Podlage se poleg že omenjenega dobrega vpliva na žlahtne sorte uporabljajo tudi iz drugih razlogov, predvsem zaradi vremenskih in talnih dejavnikov, v intenzivnem sadjarstvu pa umirjajo rast ter vplivajo na kakovost pridelka. Hruško cepimo na kutino ravno zato, da nam bo dajala lepše oblikovane plodove. Tudi pri marelicah je tako, da jim najbolj ustrezajo lažja tla in bi brez, da smo jih cepili na ustrezne podlage njihova življenjska doba v težkih tleh izredno kratka.

Kako izbrati primerno podlago?

Ko stopimo v drevesnico je izbira res pestra saj lahko izbiramo med bujnimi, šibkimi in srednje šibkimi podlagami in predvsem moramo vedeti koliko imamo prostora in kam imamo namen drevesce posaditi. Bujne podlage so primerne za vzgojo in oblikovanje višjih dreves, ki posledično potrebujejo več prostora, njihova rodnost pa postane zadovoljiva šele po nekaj letih. Srednje bujne podlage so primernejše za nekoliko manjše vrtove saj drevesa ne bodo preveč visoka, rodnost in kvaliteta plodov pa bodo zelo dobra. Šibke podlage so primerne za sajenje dreves v posodo, oblikovanje sadnih tunelov, ograj, špalirjev.

Podlage iz narave

Podlage za cepljenje lahko zlahka najdemo tudi v naravi saj so uporabni vsi semenjaki, izrastli iz semena pa tudi rastline, za katere mnogi niti ne vemo, da se jih da uporabiti tudi v ta namen. Hruške, kutine in nešplje lahko cepimo na skorš in beli trn, koščičarje na črni trn, češnje in višnje pa na rešeljiko.

Pri nekaterih vrstah sadnih rastlin lahko naletimo na težave, ker se podlaga in žlahtna sorta ne bosta skladali. Zato moramo nekatere cepiti dvakrat oziroma vključiti posredovalno sorto, ki bo skladna s podlago in s cepičem.

Ker podlage pomembno vplivajo na rast in rodnost žlahtnih sort se moramo pred odhodom v drevesnico dobro pozanimati katere so najprimernejše za rastne razmere v našem vrtu.

Viri: http://www.rozeinvrt.si/

Z.L.

 

1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook