Gozdarstvo objavil

Vpliv strojne sečnje na naše gozdove

Pri nas je uveljavljen trajnostni, večnamenski in sonaraven način gospodarjenja z gozdovi, ki naj bi izključeval strojno sečnjo, vendar pa se je kljub temu strojni način sečnje dodobra razširil in postal vsakdanji. Stroji pa niso namenjeni le golosečnji, temveč se z njimi lahko izvaja tudi redčenje dreves. Učinek je visok, izvajanje je delavcu prijazno in možno tudi na strmejših terenih. Kljub temu pa je strojno sečnjo potrebno obravnavati in vrednotiti celostno, torej skupaj z negativnimi posledicami, ki se pokažejo v sestoju po končanem spravilu lesa.

 Prilagodljivost strojev  in načina dela je seveda velika, vendar ne smemo zanemariti vpliva na okolje. Gostota vlak je pri tej tehnologiji prenizka, zato se stroj vozi po sestoju in sproti podira drevesa in dela sečne poti, po katerih potem poteka tudi spravilo lesa. Stroj se mora tako po isti poti peljati večkrat, pri čemer so tla zelo obremenjena. Motnje se kažejo v zmanjšani rastni površini ter zbijanju tal pod kolesi, kar povzroči tudi zmanjšano rast korenin in s tem manjšo produkcijo dreves. Strižne sile koles celo povzročajo lomljenje in lupljenje korenin, kar jih naredi bolj dovzetne za vdor gliv.

 V tujini strokovnjaki že delajo raziskave, ki bi pomagale pri izbiri najbolj primernih strojev za določeno vrsto tal, s čimer bi se obremenitev okolja bistveno zmanjšala. Seveda bi tako ravnanje prav prišlo tudi slovenskim gozdovom. Da bi razumeli medsebojni vpliv kolesa na tla pri vožnji stroja po brezpotjih in posledicah takega početja, je nujno poznati nosilnost tal, ki pa je odvisna od fizikalnih lastnosti tal in vsebnosti vode. Na drugi strani pa je treba spoznati lastnosti stroja in njegov specifični tlak na tla. Večinoma so stroji za določena tla pretežki in se v tla vdirajo, pri čemer nastajajo kolesnice.

 Ker se lastnosti tal med seboj zelo razlikujejo, se žal na tuje raziskave na tem področju ne moremo zanašati, temveč moramo razviti svoje ugotovitve, ki pa so pri nas še zelo v povojih.

Za sedaj lahko samo poudarimo, da je za redčenje sestojev s strojno sečnjo najprimerneje uporabljati manjše stroje, ki so ožji in imajo manjšo moč motorja, maso in tudi doseg. Sicer potrebujejo večjo gostoto sečnih poti, vendar manj obremenjujejo tla in okolje nasploh, so pa tudi lažji za upravljanje in so bolj okretni.

 Vir:

 Cerjak, Bojan

2011      Poškodbe tal po strojni sečnji in spravilu lesa v redčenjih. Diplomsko delo.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo

In obnovljive gozdne vire.

   

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook