Kmetijstvo objavil

Vrhunsko oljčno olje si zasluži tudi vrhunska oblačila

Zgolj docela neozaveščeni potrošniki so še pripravljeni kupiti oljčno
olje domnevno visoke kakovosti v plastenki radenske ali Coca Cole. Tak
način prodaje veliko govori tudi o pridelovalcu: če je svoj pridelek
pripravljen ponuditi na tako neustrezen način, ga tudi sam ne ceni.
Torej ni razloga, da bi ga cenil potrošnik.

Pri oljčnem olju sta najpomembnejši njegova kakovost in njegov značaj,
ki pa ju je potrebno ujeti v primerno embalažo s podobo, ki bo
vzpostavila ustrezno pripoved o vsebini. Ogromno oljkarjev je
prepričanih, da njihovo olje govori samo, da je najboljše in da ga je
kot takšnega potrebno spoznati brez zadržkov.Številne etikete na
steklenicah oljčnega olja so trdno zasidrane v podobi oljke ali simbolu
posestva, s katerega prihajajo. Oljčne vejice, silhuete dreves, oljke,
morda kakšna podoba iz oljčnika ali kmetije. Tako je v Italiji, Španiji,
Franciji, pri nas in povsod drugod, kjer rastejo oljke. Pravzaprav
premalo za prepoznavnost “na prvo žogo”, za marsikoga tudi preozek
interval za zgodbo o lastnem oljčnem olju in lastnem delu.

Brata Paolo in Roberto ter njegov sin Erik Starec iz Boljunca
nadaljujejo delo, ki ga je začel Danilo Starec. Njihovo oljkarstvo je
njihovo življenje, povsem prežeti so z njim. Natančni in dosledni v
oljčniku, enako ali še bolj pri predelavi, ki je ne prepuščajo drugim.
In da ni naključij, tudi pri podobi svoje palete oljčnih olj. Paolo in
Roberto sta arhitekta, mojstra skladnega, zato ne čudi, da težita k
harmonizaciji pripovedi o svojem oljčnem olju.“Pridelava oljčnega olja
ni romantično opravilo. Biti moraš natančen, v torkli domala s
štoperico,” začne pripoved Paolo Starec. “Tako je, ko si osredotočen na
kakovost,” ga dopolni brat Roberto. Domala v isti sapi pa dodata, da je
veliko zadoščenje, ko si opažen in prejmeš za oljčno olje visoka
priznanja. Nazadnje je k njim prišlo eno najvišjih, pet kapljic v
zahtevnem in uglednem ocenjevanju italijanskih someljejev.“Prav je, da
oljčno olje ustrezno oblečemo. Ko prideš v gnečo, moraš biti
prepoznaven,” o podobi njihovih olj pravi Paolo.

Bilo je leto 2002, ko sta razmišljala o novem dizajnu. Takrat so pri
njih začeli z razkoščičevanjem oljk pred stiskanjem in brezzračnim
stekleničenjem, kar je bila neke vrste revolucija, nov pristop in nov
začetek. S tem sta povezalo izbiro tipografije za logotip in
poimenovanje njihovega olja: odločila sta se za okoren font new alfhabet
Nizozemca Wima Crouwela iz leta 1967. Tudi ta je pomenil nov začetek,
saj je bila to prva pisava, prilagojena za takratne računalnike, prvi
digitalni font. Za nov pristop nova abeceda.“Težko je delati zase, saj
si veliko zahtevnejši,” pravi Paolo, Roberto pa doda, da je zadoščenje,
ko si opažen in citiran, veliko. K etiketi sta izbrala steklenice, enako
enostavne in čistih linij, z visoko UV zaščito, da je olje v njih
obstojnejše. Tudi kartonaste škatle imajo poseben premaz, olja
najboljših letnikov pa namestijo v leseno embalažo.

Etikete se spreminjajo, tudi njihove barve, baza ostaja enaka. Njihovo
paradno olje, zvrst buran, kar je v staroslovanščini ime za burjo, je
enostavno označena s Crouwelovim “a”. Polnijo ga le v magnume,
1,5-litrske steklenice. O oblikovanju oljčne podobe bratov Starec so
razpravljali na številnih akademijah v Italiji, njuno oblikovanje je
bilo celo izbrano za diplomsko delo neke študentke. Paolo in Roberto sta
zadovoljna, da je njihovo olje s svojevrstno in prepoznavno podobo
odmevno tako med strokovnjaki kot med uporabniki. A vselej poudarita, da
je tako, ker sta vrhunskemu pridelku nadela ustrezno oblačilo, podobno
kot sta storila za družni nastop s kolegi iz pokrajine, ki so združeni v
konzorcij Tergeste. “Podoba ne sme pačiti vsebine, mora jo odsevati,”
pravita in s kancem ponosa naštejeta, kje vse kuhajo z njihovim oljem.
Slišati je kot vodič po vrhunskih restavracijah Italije, Avstrije in
Slovenije. “Restavracije so pomembne, da ljudje spoznajo tvoje olje,” še
pove Roberto Starec in doda, da so posebej zadovoljni, ker so vse bolj
prisotni tudi v domačih krajih.

Koprski oblikovalec Vojko Tominc je drugače zajadral v oblikovanje
oljčne embalaže. Po nekaj sodelovanjih z ne preveč ambicioznimi
naročniki je dobil naročilo, naj izdela darilno embalažo za oljčno olje
oljarne Hrvatine. Skupaj so se odločili za keramiko. Tominc je izdelal
deviško belo stekleničko z malce reliefnega rastra za boljši oprijem.
Tudi logotip je špartanski, a v njegovem primeru izrisan in malce
zabrisan. Za izdelavo steklenice je moral Tominc na Hrvaško, pri nas je
bila bodisi prezahtevna bodisi predraga. Steklenici je dodal še paleto
drugih izdelkov: keramični degustacijski kozarec s pokrovom, ovalno
posodico s tremi prekati za olje, oljke in koščice ter veliko žlico, ki
ima lahko različne funkcije. Tudi z njegovim oblikovanjem je podobno kot
pri bratih Starec: je enostavno, učinkovito in prepoznavno.

Tominc poudarja, da je imel malce sreče, ker je naletel na naročnika, ki
mu je zaupal in pustil dovolj proste roke, da sta slednjič oba
zadovoljna z izdelkom.

Vir: http://www.primorske.si/Priloge/Oljka/Vrhunsko-oljcno-olje-si-zasluzi-tudi-vrhunska-obla.aspx

OBJAVIL/A MARTINA VODOPIVEC, DIPL.INŽ.AGR. IN HORT.

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook