Čebelarstvo objavil

Vrste virusov pri čebeljih družinah

Do nedavnega so strokovnjaki zdravstveno problematiko čebeljih družin
pretežno ocenjevali vsak na svojem ožjem območju oziroma v mejah
sosedovega in svojega čebelnjaka. V današnjem času pa se je položaj
temeljito spremenil. Povsod po svetu so se množično razširile nalezljive
in zajedavske čebelje bolezni, kar je postalo pereč mednarodni problem.
Zdravstvene motnje in bolezni čebeljih družin, ki se pojavljajo po
svetu se prej ali slej na enak način pojavijo tudi v naših čebelnjakih.

Obdobje postane kritično, če se začne število čebel v čebelji družini
hitro zmanjševati, tako da jih ostane premalo za oblikovanje zimske
gruče. Slej ko prej je taka družina obsojena na propad. Najbolj kritični
obdobji sta bili pred leti zimsko in zimsko-spomladansko obdobje. V
zadnjem času pa je postalo kritično tudi jesensko obdobje, v katerem se
čebelje družne pripravljajo na prezimovanje.

Strokovnjaki so dokazali, da varoja prenaša več vrst virusov, ki pogosto
povzročijo večjo škodo čebelam kot pa varoja sama. Čebelji organizem je
pred vdorom patogenih organizmov, ki prihajajo vanj preko prebavnega
trakta zelo dobro zaščiten. Nasprotno pa je vnos bolezenskih klic preko
vbodne rane, ki jo povzroči varoja, prav kmalu usoden za prizadeto
čebelo. S poskusi so dokazali, da lahko vnesemo v čebelji organizem s
hrano več sto milijonov virusov brez posledic za čebelje zdravje,
nasprotno pa že vnos nekaj sto virusov preko vbodne rane povzroči smrt
čebele v nekaj dneh.

Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Apis_mellifera_carnica_worker_hive_entrance.jpg

Virusi spremljajo čebelo že skozi dolga stoletja brez omembe vredne
škode, vendar do danes čebele niso bile nikoli pod takšnim stresom kakor
danes: varoja, fitofarmacevtska sredstva, uporaba belega sladkorja za
krmljenje, oporečen cvetni prah, gensko spremenjene rastline, sprememba
klime, onesnaženost okolja itd. To vse skupaj zmanjšuje količino
proteinov in veliko drugih zaščitnih snovi v organizmu čebele, ter jim
tako oslabi imunski sistem, kar močno poveča občutljivost čebele na
viruse.

Do danes je pri čebelah identificirano 19 vrst virusov. Najpogostejši
virusi, ki negativno vplivajo na razvoj čebelje družine so:

1. Virus kronične paralize čebel:

Bolezen se pojavlja v dveh kliničnih oblikah. Pri prvi obliki se bolne
čebele v panju pogosto stiskajo skupaj na vrhu čebelje gruče. Krila
imajo delno razširjena v nepravilnem položaju, zadke pa napete zaradi
nabiranja tekočine v mednih golšah. Zaradi nekoordiniranega gibanja ne
morejo leteti; v hujših primerih se večje število čebel pred panjem
nekoordinirano giblje, podrhtavajo s tresočimi se krili, lezejo pred
čebelnjakom ali se vzpenjajo po travi. Pri drugi obliki sprva prizadete
čebele lahko letijo. S propadanjem kutikularnih celic čebelam odpadajo
dlačice, kar mladim čebelam daje starikav videz. Zaradi praznega črevesa
imajo zmanjšan zadek s svetlečim hitinom kot stare izčrpane nabiralke.
Ostale čebele take majhne črne čebele naganjajo iz panjev, zato se na
vzletni deski večkrat vname boj. V nekaj dneh začno čebele trepetati,
niso več sposobne leteti in kmalu umrejo. Pogosto se v okuženi družini
pojavita oba sindroma, pri tem prevladuje eden ali drugi.

2. Virus akutne paralize čebel:
Akutna čebelja paraliza povzroča veliko umrljivost odraslih čebel in
zalege v družinah, ki so močno napadene z varojami . Ta s prebadanjem
ličinkine povrhnjice lahko z vnesenim virusom povzroči sistemsko okužbo
in odmrtje ličinke pa tudi smrt odrasle čebele. Okužena varoja je
prenašalka virusa do konca svojega življenja. Čebele med hranjenjem
zalege virus dodajajo prek žleznih izločkov v hrano ličinkam. Ličinke,
ki so dobile dovolj veliko dozo virusa, lahko odmrejo, še preden so
celice pokrite. Morebitne preživele čebele latentno prenašajo virus iz
svojih prsnih slinskih žlez na naslednje generacije čebel.

3. Virus mešičkaste zalege:

Razmnoževanje virusa poteka v različnih tkivih ličinkinega telesa,
vendar se razvoj bolezenskih znamenj začne šele z nesposobnostjo
preobrazbe okužene ličinke pod celičnim pokrovcem. Za okužbo so
najobčutljivejše dva dneva stare ličinke. Te se po okužbi z virusom
razvijejo do iztegnjenega položaja v celici z glavo, obrnjeno proti
pokrovcu, in odmrejo tik pred zabubljenjem. Barva ličinke se spreminja
od biserno bele do bledorumene. Nekaj dni pozneje, po odmrtju, ličinka
začne temneti od glave prek oprsja, nazadnje se osuši v krasto, podobno
sploščeni gondoli.

4. Virusi povezani z nosemavostjo čebel:

Pojav vseh teh virusnih bolezni je povezan z nosemavostjo čebel. Ta
zmanjšuje odpornost čebel na infekcijo z virusih kateri v čebelo
prodirajo preko črevesa. Okužba z virusom črnih matičnikov povzroči
odmrtje matične ličinke iz preobrazbe v bubo ali odmrtje bube in
ternnorjavo do črno obarvano celično steno. Filamentozni virus se
razmnožuje v maščobno-beljakovinskem telesu, jajčnikih odraslih čebel in
povzroča mlečno belo obarvanost hemolimfe. Okužba z Y-virusom poteka
prek črevesja, vendar ne povzroča vidnih znamenj bolezni.

5. Virus popačenih kril:
Največjo vlogo pri razširjenosti virusa in obolevnosti čebel ima močna
okuženost čebeljih družin z varojo. Zalega se okuži z virusom prek
varoje v stadiju belooke bube. Čebela se izleže s popačenimi ali slabo
razvitimi krili in kmalu umre.

6. Virus motnih kril:
Zaradi virusa krila izgubijo presojnost. Širjenje poteka s stikom kot
pri kronični čebelji paralizi in prek dušnic. Okužene čebele kmalu
umrejo.

7. Kašmirski virus:

Tudi tukaj ima največjo vlogo pri razširjenosti virusa in obolevnosti
čebel močna okuženost čebeljih družin z varojami. V pokriti zalegi se
virus širi iz varoje na varojo, tako da je po nekaj generacijah večina
varoj v čebelji družini nosilec virusa. Čebelje družine izgubljajo moč
brez vidnih znakov bolezni zalege ali varoze, povečano je število umrlih
čebel v čebeljem panju in tudi izven njega, kjer čebele podrhtavajo in
se nekoordinirano gibljejo.

8. Izraelski virus akutne paralize:
Je bil odkrit leta 2004 v Izraelu od koder ima tudi ime Povzroča veliko
umrljivost odraslih čebel in zalege v družinah, ki so močno napadene z
varojami. Povezujejo ga z motnjo propadanja čebelje družine. Čebelja
družina katera ni okužena z virusih lahko prenese invazijo velikega
števila varoj, celo 10-15 tisoč. Če pa je čebelja družina okužena, tudi
veliko manjše število varoj (samo 2-3 tisoč) lahko povzroči propad
čebelje družine. (Brenda V. Ball, 1989, S. J. Martin, P. Kryger, 2001,
J. M. Batuev, O. F. Grobov, 2003). V tej smeri so bila pred leti v
Franciji napravljena raziskovanja. Ko so preučevali 9 virusov povezanih z
varojo , so ugotovili da v kolikor v čebelja družina ni okužena z
virusi, lahko brez zatiranja varoj preživi tudi do štiri leta. To
dokazuje tudi poskus prof. J. Kulinčevića iz leta 2002, ko se je čebelja
družina s preko 10.000 odpadlimi varojami po tretiranju, spomladi
normalno razvijala, prav tako kot družine z veliko manjšim številom
varoj .

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook