Kmetijstvo objavil

Za zavarovanje kmetijske proizvodnje v letošnjem letu namenjenih dobrih 13,3 milijona evrov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano obvešča vse pridelovalce, da lahko zavarujejo svojo kmetijsko
proizvodnjo pred zavarovaljivimi naravnimi nesrečami. V letu 2010 je
bila sprejeta večletna Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za
zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva. V letošnjem letu ima
ministrstvo za sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje
kmetijske proizvodnje in vzreje vodnih živali načrtovanih dobrih 13,3
milijona evrov sredstev. Namen sofinanciranja zavarovalnih premij je
zmanjšati tveganje v kmetijski proizvodnji in ribištvu s povečanjem
obsega zavarovanja, tako po obsegu zavarovanih površin in številu
zavarovanih živali, kot tudi po številu upravičencev do prejemanja
tovrstne državne pomoči.

Kmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti od okoljskih vplivov med
najbolj občutljivimi sektorji, ki jih izredni vremenski dogodki najbolj
prizadenejo. Občasne neugodne vremenske razmere lahko uničijo ali močno
prizadenejo kmetijske pridelke in s tem poslabšajo dohodek na kmetijskem
gospodarstvu. V zadnjih letih so največ škode slovenskemu kmetijstvu
povzročile suša, toča, neurja in v manjšem obsegu tudi druge neugodne
vremenske razmere kot so močan veter, žled, obilne padavine, poplave ter
vremensko pogojene bolezni in škodljivci.

Kot eden od načinov obvladovanja tveganj v
kmetijstvu zaradi naravnih nesreč se v državah EU pojavljajo različni
sistemi zavarovanja kmetijske proizvodnje. Od leta 2006 se tudi v
Sloveniji izvaja zavarovanje v kmetijstvu na tak način, da vstopa v ta
sistem tudi država. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si
z ukrepi, ki jih izvaja prizadeva, da se čim bolj zmanjša škoda in
negativne posledice, ki nastajajo zaradi posledic naravnih nesreč.

V skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS,
št. 114/2005) ni možno pridobiti sredstev za odpravo posledic naravnih
nesreč, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne
pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Zavarovanje postaja
tako temeljna oblika varovanja pred posledicami naravnih nesreč. Suša pa
je eden od pojavov oziroma naravna nesreča, ki jo zavarovalnice ne
zavarujejo, zato v primeru škode po suši država še vedno sodeluje pri
odpravi posledic škode.

V letu 2010 je bila sprejeta Uredba o
sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje
in ribištva (Uradni list RS, št. 102/2010). Z razliko od uredb iz
preteklih let je ta uredba večletna. Ker gre pri zagotavljanju sredstev
za sredstva de minimis in sredstva državnih pomoči, je bila shema
priglašena in objavljena na spletni strani Generalnega direktorata za
kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije. V tej uredbi se določa
višino sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske
proizvodnje pred zavarovaljivimi nevarnostmi (za zavarovanje posevkov,
nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele,
spomladanske pozebe, zmrzali ali slane, če ta povzroči spomladansko
pozebo, poplave in viharje ter za zavarovanje živali na kmetijskem
gospodarstvu za primer zavarovaljivih bolezni in zavarovanje vzreje
vodnih živali v ribogojnih objektih) ter pogoje, ki jih morajo
upravičenci izpolniti, da so lahko upravičeni do tovrstne državne
pomoči.

Višina zavarovalne premije je pri zavarovanju posevkov in plodov,
odvisna od količine zavarovanega pridelka, cene zavarovanega pridelka in
premijske stopnje, ki določa kakšen del vrednosti zavarovanega predmeta
je potrebno plačati za zavarovanje. Posamezne zavarovalnice imajo na
različnih območjih in za različne pridelke, različne premijske stopnje,
ki jih oblikujejo v skladu s svojo zavarovalniško politiko. V Sloveniji
imajo dovoljenje za sklepanje zavarovalnih poslov na področju kmetijstva
Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, zavarovalnica Tilia in
Adriatik Slovenica.

V letošnjem letu ima ministrstvo za sofinanciranje zavarovalne premije
za zavarovanje kmetijske proizvodnje in vzreje vodnih živali načrtovanih
dobrih 13,3 milijona evrov sredstev. V letu 2010 je bilo za
sofinanciranje namenjenih dobrih 12,3 milijona evrov, porabljenih pa
dobrih 6,7 milijona evrov. Skupno število zavarovalnih polic v letu 2010
je 19.232 in je približno enako številu polic glede na leto 2009. V
letu 2010 se je nekoliko zmanjšala površina zavarovanih skupnih
kmetijskih zemljišč v rabi (brez travnikov in pašnikov) glede na leto
2009 in znaša skupaj 27,4% vseh zemljišč. Najbolj se je zmanjšalo
zavarovanje hmelja in to za 34% glede na leto 2009. Povečalo pa se je
zavarovanje drugih rastlin za 21% glede na leto 2009. Delež zavarovanih
živali glede na leto 2010 se je nekoliko zmanjšal in znaša 17,2% vsega
staleža živali. Glede na leto 2009 pa se je za 23% povečalo zavarovanje
prašičev in znaša skupno 42% celotnega staleža prašičev.

VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Objavil/a Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook