Kmetijstvo objavil

Zagotavljanje globalne prehranske varnosti

Vse od leta 1979 se po zaslugi Združenih
narodov (ZN) 16. oktober obeležuje kot Svetovni dan hrane. Tema
letošnjega svetovnega dneva je potekala pod geslom »Združeni proti
lakoti«. S tem geslom želi ZN opozoriti, da se lahko proti lakoti, ki
danes pesti že kar milijardo ljudi, borimo le na način, da se poveča
proizvodnja hrane na vseh ravneh, lokalno, regionalno in globalno. To pa
med drugim vključuje razvoj kmetijskih sektorjev in lokalne kmetijske
proizvodnje v nerazvitih in razvitih državah. Zagotavljanje globalne
prehranske varnosti je pomembno tudi za Slovenijo, ki si je v okviru
osnutka Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega
kmetijstva in živilstva zadala nalogo, da mora pomagati nerazvitim pri
doseganju njihove prehranske varnosti, obenem pa tudi krepiti svojo
proizvodnjo in si prizadevati za ekonomsko učinkovito pokrivanje dela
svojih potreb po hrani in tam, kjer smo in bomo konkurenčni, tudi
prispevati k globalni prehranski varnosti.

Prvi razvojni cilj tisočletja, ki so si ga v okviru ZN zadale razvite
države je, da do leta 2015 izkoreninijo ekstremno revščino, vendar
zadnji podatki ne kažejo temu v prid. Tako je bilo pred štirimi leti na
svetu 800.000 ljudi lačnih, medtem, ko se je danes ta številka dvignila
že na milijardo ljudi, ki dnevno nima rednega dostopa do hrane, stanje
pa je v zadnjih dveh letih še dodatno poslabšala svetovna finančna
kriza. Do leta 2050, ko naj bi bilo po ocenah na svetu že 9 milijard
prebivalcev, bi morali svetovno proizvodnjo hrane povečati kar za 70
odstotkov, če bi želeli nahraniti vse prebivalstvo. Zaradi omejenega
dostopa do kmetijskih zemljišč bo zato treba povečati hektarske donose,
mednarodna skupnost pa vidi rešitev v trajnostni rabi zemljišč. Da bi se
soočili s tako velikim izzivom kot je drastično povečanje pridelave
hrane za dodatno milijardo ljudi, niso dovolj le posamezni akterji,
ampak je za doseganje cilja tako velikih razsežnosti potrebno združiti
ustrezne politike in uporabiti primerne tehnologije. Uspeh je možno
pričakovati le ob skupnem delovanju tako na nacionalni, kot tudi na
regionalni in mednarodni ravni. Od tukaj izhaja tudi geslo letošnjega
svetovnega dneva hrane »Združeni proti lakoti«.

Pri odpravljanju lakote v svetu je tudi Slovenija dejaven partner v
okviru ZN. Leta 2006 je Slovenija sprejela Zakon o mednarodnem razvojnem
sodelovanju in na tej podlagi Resolucijo o mednarodnem razvojnem
sodelovanju do leta 2015. Tako v okviru Svetovnega programa za hrano pri
ZN Slovenija vsako leto pomaga odpravljati lakoto v najrevnejših
državah sveta. K reševanju problema pristopa strateško, ciljno in je
ključni nosilec pomoči tako v humanitarnih nesrečah kot na razvojnem
področju, s katerim rešuje trenutne potrebe in dolgoročno odpravlja
varnost preskrbe s hrano. Slovenija kot članica ZN na eni strani z
donacijami pomaga odpravljati lakoto v najrevnejših državam sveta, po
drugi strani pa kot članica EU z razdeljevanjem hrane iz zalog Skupnosti
pomaga svojim najbolj ogroženim prebivalcem.

Lakota pa ni problem samo revnih v
tretjih državah in državah v razvoju, pač pa tudi socialno ogroženih v
Sloveniji. V okviru skupne kmetijske politike EU tako Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uspešno izvaja ukrep razdeljevanja
pomoči v hrani najrevnejšim prebivalcem v Sloveniji. Letos bo Slovenija
iz tega ukrep skupaj razdelila okoli 5.000 ton osnovnih živil – mleka,
moke, testenin, riža in sladkorja. Skupna vrednost ukrepa za leto 2010
je znašala nekaj več kot 2,6 milijonov evrov. S tem ukrepom tudi
kmetijska politika prispeva k boju proti revščini in socialni
izključenosti ter k družbeno odgovornemu ravnanju pri zagotavljanju
osnovnih življenjskih potreb socialno najbolj ogroženih v Sloveniji. V
času finančne in gospodarske krize je tovrstna pomoč še posebej
dobrodošla in pomembna. Glede na podatke Rdečega križa Slovenije in
Slovenske Karitas je pomoč iz letošnjega programa prejelo več kot
200.000 oseb, zaradi krize pa se je število prejemnikov v primerjavi s
preteklimi leti povečalo za več kot 30%.

Slovenija se je prijavila za sodelovanje tudi v prihodnjem letu, kjer je
Evropska komisija iz intervencijskih zalog EU za naše najbolj ogrožene
državljane dodelila nekaj več kot 14.000 ton žit in 500 ton posnetega
mleka v prahu, v skupni vrednosti dobrih 2,4 milijona evrov. Evropski
ukrep pomoči v hrani iz intervencijskih zalog za ogrožene osebe se sicer
v EU izvaja že od leta 1987, ko se je EU prvič odločila, da presežne
zaloge kmetijskih proizvodov v intervencijskih skladiščih EU nameni za
humanitarne namene. EU od leta 2008, ko je sredstva za ta namen zvišala
za eno tretjino, vsako leto nameni temu ukrepu 500 milijonov evrov. V EU
je že več kot 13 milijonov ljudi, ki vsako leto prejmejo pomoč v hrani
iz tega ukrepa.

Kljub dejstvu, da je EU največja proizvajalka hrane na svetu pa je
Slovenija še vedno močno odvisna od uvoza hrane, še posebej na področju
proizvodnje žit, kjer Slovenija beleži le 60% samooskrbe. Iz tega
naslova mora Slovenija v prihodnjih letih še posebej temeljito
pristopiti k trajnostnemu povečanju proizvodnje in samooskrbe, kar si je
nenazadnje zadala tudi v svojih nedavno sprejetih Izhodiščih za
razpravo o prihodnosti Skupne kmetijske politike po letu 2013. Pomen
zagotavljanja globalne prehranske varnosti je izpostavljen tudi v
osnutku Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega
kmetijstva in živilstva. Slovenija mora pomagati nerazvitim pri
doseganju njihove prehranske varnosti, obenem pa tudi krepiti svojo
proizvodnjo in si prizadevati za ekonomsko učinkovito pokrivanje dela
svojih potreb po hrani in tam, kjer smo in bomo konkurenčni, tudi
prispevati k globalni prehranski varnosti.

VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

OBJAVIL/A MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook