Kmetijstvo objavil

Zakaj je Monsanto nenehno tarča okoljskih aktivistov

Biotehnološka industrija si je sama
kriva, da je kritična civilna družba do nje čedalje bolj nezaupljiva.
Svareč primer za to je ravnanje ameriškega koncerna Monsanto iz St.
Louisa, je v protestnem blogu zapisal neki nasprotnik gensko
spremenjenih poljščin. Podjetje, ki je zagrešilo zločine proti človeštvu
in naravi ob pomoči naklonjenega pravosodja in politike po vsem svetu,
si sistematično prizadeva za popolno obvladovanje svetovnega kmetijstva
in hrane s sredstvi, kot so sodni procesi, agresivno lobiranje in
vprašljivo tolmačenje zakonov o patentih, je zapisal ameriški kmet, ki
si je prav tako dal duška v blogu in svoj prispevek naslovil Korporacija
Monsanto in njena svetovna vladavina terorja.

S semensko policijo nad kmete

Monsanto preganja vsakogar, za kogar
sumi, da je prekršil njegove patentne pravice kmete, kmetijske zadruge,
trgovce s semeni. Z vojsko zasebnih detektivov vliva strah v kosti
kmetom. Agenti, ki jim kmetje pravijo semenska policija, skrivaj snemajo
dogajanje na poljih in zbirajo informacije. Monsanto to upravičuje z
zaščito svojih patentov, češ da nekateri kmetje izkoriščajo prednosti
gensko spremenjenih semen, ne da bi za njihovo uporabo plačali.

Prav nič ne pomaga razlaga, da se je gensko spremenjena koruza z vetrom
ali žuželkami, ki oprašujejo rastline, zanesla na njive, kjer sicer
raste navadna koruza. Nekateri celo sumijo, da Monsanto namenoma okuži
rastline z gensko spremenjenimi ali pa kupuje kmetijska zemljišča tako
blizu njiv s klasičnimi posevki, da se tam zasejejo gensko spremenjene
rastline. Kmetje tako hitro pristanejo na sodišču, in ker večina nima za
pravdanje niti dovolj denarja niti časa, se s koncernom zunajsodno
poravna in potem ne more več uiti usodi. Monsanto jih dobi v svoje
kremplje in morajo uporabljati njegovo seme.

Kmetom prepovedali shranjevanje semena

S tem pa kmetje šele postanejo tako rekoč suženjsko odvisni od koncerna.
Kmetje namreč že stoletja in tisočletja nekaj semena rastlin, ki jih
jeseni spravijo s polj, očistijo in spravijo za naslednjo setev.
Monsanto je to starodavno prakso postavil na glavo. Razvil je takšno
gensko spremenjeno seme, ki je odporno proti roundupu, herbicidu, ki ga
je sam razvil.

Tako je kmetom ponudil priročno sredstvo, ki ga razpršijo po poljih in z
njim uničijo plevel, posejani koruzi ali soji pa ne škoduje. Monsanto
je to seme patentiral. Kmetje, ki ga kupijo, morajo podpisati pogodbo, s
katero se zavežejo, da semena po vsaki žetvi ne bodo niti shranjevali
niti prodali drugim kmetom. To pa seveda pomeni, da morajo vsako leto
kupiti novo seme kje drugje kakor pri Monsantu.

Iztrebljanje drugih proizvajalcev semen

Monsantova gensko spremenjena semena korenito spreminjajo svetovno
kmetijstvo. Koncern trži gensko spremenjeno sojo, koruzo, ogrščico in
bombaž. Veliko jih še razvija, na primer seme za sladkorno peso in
deteljo. Kmetom vsiljuje gensko spremenjene poljščine tako, da kupuje
konvencionalne proizvajalce semen ali pa onemogoča njihovo delo.
Ocenjujejo, da je približno 90 odstotkov soje, ki je pridelajo v ZDA in
uporabljajo pri pripravi številnih živilskih izdelkov, vzklilo iz
Monsantovih semen.

S svojimi gensko spremenjenimi semeni se podjetje prikazuje kot rešitelj
sveta pred lakoto. Kmetje pa se ga bojijo in ga sovražijo, saj imajo
čedalje manj možnosti, da bi kupovali drugačna semena. Čeprav se o
škodljivosti gensko spremenjene hrane mnenja še krešejo, je dejstvo, da
Monsanto ovira delovanje prostega trga. Kmetje in s tem uporabniki imajo
vse manj možnosti izbire.

Začeli so s saharinom in kofeinom

Monsanto tudi v preteklosti ni bil prijazen do narave. Njegovi začetki
namreč temeljijo na kemikalijah. Podjetje je leta 1901 ustanovil John
Francis Queeny in ga poimenoval po priimku svoje žene. Sprva je
izdeloval saharin in kofein ter med svojimi glavnimi odjemalci imel
Coca-Colo. Potem je začel izdelovati še zdravila, na primer pomirjevala
in odvajala ter aspirin. Po očetovi smrti je sin Edgar proizvodnjo
razširil na plastiko, smole, gumarske izdelke, vinil, detergente,
sredstva proti zamrzovanju, umetna gnojila, herbicide in pesticide.

Leta 1982 so prvi na svetu gensko spremenili rastlinsko celico

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je družba čedalje več svojih
sredstev namenila biotehnologiji. Leta 1982 so njeni znanstveniki prvi
na svetu gensko spremenili rastlinsko celico. Zdaj bo mogoče tako rekoč
vsak gen vključiti v celico rastline in naš končni cilj je povečati
pridelek in svet rešiti pred lakoto, je ponosno oznanjalo vodstvo
koncerna. Že od začetka pa so javnost, kmetje in porabniki doma in po
svetu njegova gensko spremenjena semena sprejemali z nezaupanjem.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je koncern svojo kemično
dejavnost odcepil v novo družbo, ki jo je poimenoval Solutia, sam pa se
je pod starim imenom prelevil v podjetje, katerega cilj je kmetom
pomagati pri njihovem poslanstvu, da nahranijo in oblečejo svet. Zdaj se
vede tako, kakor da bi družba, ki je dolgo v svojem imenu imela naziv
kemična, nikoli ne obstajala. A njeno preteklost, zlasti ekološke
katastrofe, ki jih je povzročila, ljudje še vedno občutijo in bodo
najbrž vedno občutili.

Dolg seznam ekoloških katastrof

Leta 1948 je Monsanto začel izdelovati močan herbicid. Stranski proizvod
pri procesu izdelave je bil dioksin, kemikalija, ki povzroča bolezni
srca, jeter, reproduktivnih organov in iznakaženost novorojenčkov. Ne
razgradi se niti v naravi niti v telesu. Mednarodna agencija za
raziskovanje raka ga je uvrstila med povzročitelje raka. V mestu Nitro,
kjer se je proizvajal omenjeni herbicid, je leta 1949 odjeknila
eksplozija, zaradi katere je šlo v okolje na tone dioksina. Monsanto ga
je nehal proizvajati leta 1969, a strupena kemikalija je še vedno v
zemlji daleč naokoli tovarne, v bližnjih rekah, potokih, ribah.
Prebivalci, ki še zdaj čutijo zdravstvene posledice, so koncern tožili, a
se zadeva še vedno vleče po sodiščih.

V kraju Aniston je Monsanto proizvajal kemikalijo PBC, ki so ga v
industriji med drugim uporabljali kot hladilno sredstvo. PBC je zelo
strupen in prav tako povzroča raka, poškoduje jetra, živčni sistem,
posega v endokrini in reproduktivni sistem ter slabi odpornost. Zdaj je
prepovedan, a okolica tovarne je še vedno eno najbolj onesnaženih
območij v ZDA. Deset let pozneje se je biolog, ki je v potoku blizu
tovarne opravljal poskuse, hitro prepričal, s čim ima opravka. V potok
je vrgel 25 rib. Vse so izgubile ravnotežje, se obrnile na bok in v treh
minutah poginile.

V Vietnamu se še vedno rojevajo prizadeti otroci

Da bo seznam popoln, je treba povedati, da je Monsanto izdeloval tudi
zelo močan herbicid agent orange, ki so ga uporabljali v vietnamski
vojni za uničevanje rastlin. Zaradi njega se v Vietnamu še vedno
rojevajo prizadeti otroci, njegove posledice pa čutijo tudi vietnamski
veterani.

Iz številnih sodnih spisov je mogoče razbrati, da se je Monsanto zavedal
škodljivosti svojih izdelkov. A koncern nenehno zatrjuje, da je škodo
naredil prejšnji Monsanto, da pa je današnjemu Monsantu mogoče zaupati,
saj so njegove biotehnološke poljščine zdrave, hranljive in varne tako
kot konvencionalne.

Rastni hormon za več mleka

Tako kot je menda neškodljivo mleko krav, ki jim vbrizgajo umetni rastni
hormon rBGH zato, da bi dajale več mleka. Hormon seveda izdeluje
Monsanto. Neki ameriški kmet je na tetrapake mleka, ki ga dajejo njegove
krave, dal nalepiti sporočilo, da njegove krave niso dobivale rastnega
hormona: Našim kravam dajemo ljubezen, ne rBGH. Kmet je bil pač
prepričan, da mora svoje kupce bolje informirati. To pa je razjezilo
Monsanto.

Kmeta je obtožil, da s svojimi nalepkami namiguje, da je uporaba hormona
škodljiva. Podjetje ni mirovalo toliko časa, dokler pri pristojnih
oblasteh ni doseglo, da morajo kmet in tisti, ki so ga posnemali, na
drugi strani tetrapaka nalepiti obvestilo, da vladne študije niso
pokazale bistvenih razlik med mlekom krav, ki so dobivale rastni hormon,
in mlekom krav, ki ga niso dobivale.

Evropska komisija lobira za Monsanto?

Na srečanju ministrov za okolje na začetku marca je evropska komisija
predlagala, naj bi države članice, ki so prepovedale pridelovanje gensko
spremenjene koruze MON 810 koncerna Monsanto, to prepoved odpravile.
Zbrani ministri so se z dvotretjinsko večino temu predlogu uprli in
glasovali proti. Poleg Francije, Avstrije, Grčije in Madžarske, ki so
prepovedale gojenje te koruze na svojem ozemlju, zdaj o prepovedi
razmišlja tudi Nemčija. Slovenija bo to vprašanje rešila z zakonom o
soobstoju GSR.

Evropska komisija je svoj predlog utemeljila z izvedenskim mnenjem
Evropske agencije za varnost hrane (ESA). Zeleni v evropskem parlamentu
nameravajo predlagati glasovanje o nezaupnici predsedniku evropske
komisije Barrosu. Po njihovem mnenju namreč evropska komisija lobira za
Monsanto.

OBJAVIL/A ZAVOD BREVKA 108 – ZA PROMOCIJO KMETIJSTVA IN VRTIČKARSTVA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook