Čebelarstvo objavil

ZAKAJ KUPOVATI MED PRI SLOVENSKIH ČEBELARJIH?

 V Sloveniji se čebelarji ne moremo pohvaliti z velikimi količinami medu, ki ga bi lahko na veliko izvažali, saj nam naravne danosti tega ne dopuščajo. Glede na količino proizvedenega medu se nikakor ne moremo ob bok postaviti državam kot sta Argentina in Kitajska, ki polnita naše trgovske police z nizkocenovnim medom, vprašljive kakovosti.

 Takšne kvantitete ne moremo doseči nikoli, pridelamo pa lahko dovolj medu, da zadostimo večini potrebe slovenskega trga. Kakšen pa je med, ki ga pridelamo slovenski čebelarji in v čem se razlikuje od tujega medu je večkrat vprašanje potrošnikov?

 Kakovost medu, ki ga slovenski čebelarji pridelamo potrošniki ugotavljajo s svojimi čutili (senzorično) na podlagi česar se odločijo za okus oz vrsto medu, ki jim najbolj odgovarja. Z fizikalno kemijskimi analizami pa lahko v laboratoriju določamo tudi konkretno vrednost kriterijev kakovosti, ki jim mora naš med odgovarjati, če ga želimo prodajati oz. podariti. Ti kakovostni kriteriji so zapisani v Pravilniku o medu (Uradni list RS 4/11), ki povzema evropsko direktivo, kar pomeni, da so enaki in veljajo za vse države v EU uniji. Interne raziskave laboratorija na ČZS med leti 2006 in 2011 kažejo, da so na fizikalno kemijske parametre analizirani vzorci medu bili kakovostni, saj so ustrezali Pravilniku. Parametra kakovosti kot sta vsebnost vode in vsebnost HMF pa sta bila v večini primerov daleč pod predpisano državno mejo kar dokazuje, da slovenski čebelarji točimo zrel med in skrbno ravnamo pri pridelavi in obdelavi čebeljih pridelkov. Zagotoviti potrošniku kakovostno živilo je poglavitnega pomena pri ohranjanju zaupanja in pridobivanju novih uporabnikov čebeljih pridelkov, česar se čebelarji dobro zavedamo. Čebelarji se z ustreznimi postopki čebelarjenja z upoštevanjem ustrezne tehnologije čebelarjenja trudimo ohranjati kakovost medu takšno kot jo pridelajo čebele v panju. Čebelarimo v skladu s Smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osnovane na načelih sistema HACCP in zagotavljamo sledljivost. Na nalepki je poleg točnega izvora medu označen tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal. To je velika razlika od označb nekaterih medov, ki so opredeljeni kot »mešanica medov držav, ki so ali niso članice ES«. Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen, če je med skladiščen v ustreznih razmerah. Med, ki je shranjen na toplem, veliko hitreje izgublja svojo vrednost. Kakovost medu ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velike razdalje in skladiščenje v neustreznih razmerah. Med in drugi čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo v naše roke tako rekoč neposredno iz čebeljega panja, zato je ohranjena tudi njihova kakovost. Kakovost nadziramo tudi z analizami v internem laboratoriju na ČZS.

 V zadnjem času se vse več pozornosti namenja lokalno pridelani hrani iz okolja v katerem živimo, saj na takšen način poleg podpore lokalnih proizvajalcev oz domačega gospodarstva poskrbimo tudi za okolje v katerem živimo, saj je v primeru čebelarstva po različnih strokovnih virih opraševanje ki ga opravljajo čebele v naravi 15- do 30-krat večje vrednosti kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov. Ko uživamo med ali druge čebelje pridelke, je pomembno, da uživamo hrano iz okolja, v katerem živimo, saj tako v naše telo ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje. Če namreč v telo vnašamo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavi alergija.

 In ko boste prihodnjič kupovali med, ga kupite pri slovenskem čebelarju, kajti s tem ne boste storili nekaj dobrega samo za svoje počutje ampak tudi za okolje v katerem živite.

ČZS 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook