Zelenjadarstvo objavil

ZANIMIVOST – ČIČERKA

Čičerka izvira iz Sredozemlja, Srednjega vzhoda pa tja do Indije. Pri nas jo pridelujejo predvsem na primorskem. Pridelujejo pa jo tudi v Dalmaciji. Masovno jo proizvajajo v Turčiji in Indiji. Za prehrano živine se ne sme uporabljati njenih listov, ker ti vsebujejo preveč rastlin. Pomembno je, da vemo, da čičerka vsebuje tudi aminokisline. Zelo dobro pa vpliva tudi na trebušno slinavko. Uvrščamo jo med živila, ki so pomembna za otroke v razvoju in za tiste, kateri so preslabo hranjeni.

Uporabljamo jo lahko v stročju, suha ali sveža. S pomočjo čičerke lahko skuhamo tudi razne enolončnice, juhe ali omake. Zanimiv je podatek, da iz nje pridelujejo tudi moko, ki jo potem mešajo z pšenično ali pa katero drugo vrsto moke. Kruh je bolj rahel in zaradi čičerke vsebuje več beljakovin.

Čičerka je enoletna rastlina in je dlakava. Njena korenina je močno razvejana. Steblo pa je sicer ravno, vendar razvejano in  ponekod tudi olesenelo. Zraste do 80 cm v višino. Njeni cvetovi so dvospolni. Strok je dog od 20 do 30 mm in je širok. Rastlina dozori v 4 do 5 mesecih.

Dobro uspeva v hladni semiaridni klimi, zelo slabo pa v vročih območjih. Ponekod po svetu, predvsem v Makedoniji in Dalmaciji jo gojijo celo namesto graha. Zahteva pa več toplote kot grah, zato je priporočljivo, da jo sejemo kar sočasno z grahom. Najbolje kali v zemlji, ki ima temperaturo do 15 stopinj celzija. Zelo dobro prenaša sušo in suh zrak. Škodo pa ji lahko povzroči stoječa voda. Bolje raste na osončenem območju. Zelo dobro uspeva na peščenih tleh, ki morajo dobro prepuščati vodo. Glede tal je manj zahtevna kot pa grah. Če raste na slabi zemlji še vedno da nekaj pridelka. Načeloma ni potrebno gnojenje s hlevskim gnojem, a le ta lahko povečuje pridelek. Ko čičerka dozori jo lahko na istem mestu sejemo šele po dveh do treh letih.

Kjer jo bomo pridelovali moramo to njivo preorati 20 do 30 cm globoko. Sejemo pa jo takrat, ko je zemlja ogreta. Količina semen je odvisna od tega kakšne oblike in velikosti so. Povprečno se na hektar porabi od 80 do 160 kg semena. Na hektar pa lahko pridelamo od 1000 do 2500 kg semen. Dokaj dobro je odporna tudi proti škodljivcem in raznim boleznim. Njena zrna po tem, ko dozorijo ne razpokajo, semena pa se ne drobijo kot pri fižolu. Vsi stroki dozorijo enakomerno.

Pomembno je,da poznamo čičerko in njene učinke. Morda pa si jo bomo pridelali tudi na lastni zemlji. Poskusiti ni greh.

 

Vir: ČERNE, M. : Stročnice. Ljubljana : Založba Kmečki glas, 1997

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook