Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – ČRNI BOR IN MAMUTOVEC

Črno bor raste v južni Evropi, kjer je njegov areal raztrgan. Naravnih nahajališč črnega bora je v Sloveniji malo. Raste v prepadnem in svetu, ki je težko dostopen. Na krasu ne rase samoniklo , tja so ga prinesli šele v 19. Stoletju.

Les črnega bora je srednje težak, mehek in trajnejši od lesa rdečega bora. Zaradi velike količine smole je primeren za smolarjenje. Z njim zasajajo protivetrne pasove kot zaščito proti burji. Zaradi skromnosti je bil ena redkih vrst, primernih za pogozdovanje golih kraških tal. Črni bor s svojimi iglicami bogati tla. V skupinah ali posamezno ga zelo radi sadijo v parkih.

Mamutovec v naravi kot relief raste le še v narodnih parkih in na nekaterih pobočjih. V Evropo so ga prinesli leta 1853. Pri nas Mamutovec ne raste samoniklo , sajenega kot okras pa najdemo skoraj po celotni Sloveniji. V svoji notranjosti je prezimno trden. Pogosto ga imenujejo kar sekvoja, kar pa je napačno. Lepi primeri Mamutovca rastejo v Orešju, Bizeljskem, Rimskih toplicah… .

Zaradi redkosti, težke dostopnosti in zavarovanosti je mamutovec gospodarsko manj pomembna vrsta lesa. Njegov les ni trajen, zato se na trgu načeloma ne pojavlja. Nekoč so ogromna drevesa tudi sekali in les uporabljali v gradbeništvu in pohištveni indrustriji. Nekaj goznih nasadov so v 20 stoletju zasadili v Nemčiji. Velikokrat je mamutovec namenjen okrasu, saj ima zelo lepo izoblikovane krošnje in ima simbolno vrednost.

Mamutovci pa so največja živa bitja na svetu. Največje drevo raste v narodnem parku Sekvoja. Tam je visoko 83,8 metra in ima obseg 25,3 metra. Mamutovce so razkrili dokaj pozno . Za leto odkritja velikih dreves velja leto 1852. Že naslednje leto so prva semena prispela tudi v Evropo.

VIR: BRUS, R. : Drevesne vrste na slovenskem. 1.,izdaja. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 2009

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook