Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – EVROPSKI MACESEN IN RDEČI BOR

Evropski macesen ima najraje zračna in z minerali bogata tla na apnencu. Prenese pa tudi nestabilne in neutrjene podlage. Potrebuje zračno in talno vlago ter lege, ki so prevetrene. Dobro prenaša zimski mraz ter spomladansko in jesensko slano. Je rastlina, ki za rast potrebuje celo svetlobo od strani. Dobro prenese močan veter in obremenitve s snegom. Prizadane ga lahko samo zgodnji moker sneg. Evropski macesen je srednjeevropska vrsta z majhnim on deljenim arealom. Raste na različnih nadmorskih višinah.

V Sloveniji raste na jugovzhodnem delu areala alpske rase.samoniklo rastočega najdemop v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških Alpah, vse do nadmorske višine 2000 metrov. Ponekod so ga v nasadih sadili tudi zunaj naravnih območij. Macesovina je odličen les, ki je sestavljen iz rumenkaste beljave in rdečkasto obarvane jedropvine. Je elastičen, obstojen in zelo uporaben v gradbeništvu, mizarstvu in pri izdelasvi posod. Njena smola ima zdravilne učinke. Macesnov terpentin so uporabljali tudi v zdravilstvu. Zaradi svoje lepote je postalo priljubljeno drevo tudi v raznih parkih. Najdebelejši macesen v Sloveniji raste na pobočju pod Krofičko nas Logarsko dolino. Njegov obseg meri 465 cm, visok pa je 29 metrov.

Rdeči bor pa je skromna in prilagodljiva vrsta, ki uspeva tudi na zelo revnih in tudi izčrpanih rastiščih. Uspešno se je uveljavila na vlažnih in kislih, na suhih in kislih ter na suhih in bazičnih tleh. Je vrsta, ki prenese sušo in tudi zelo nizko temperaturo. Je pa slabše odporen proti snegu, ki mu pogosto lomi veje in hkrati tudi vrhove. Spada med drevesne vrste z največjim arealom. Raste v Severni in srednji Evropi. V skupni lesni zalogi je naš najpogostejši bor. Načeloma raste kar po vsej Sloveniji, največ pa ga je na rečnih naplavinah ob Savi in Dravi.

Rdeči bor je za gospodarstvo pomembna drevesna vrsta. Njegov les je lahek, mehek in srednje trden. Uporablja se ga lahko v gradbeništvu, mizarstvu, pri vinogradih… . Iglice vsebujejo veliko vitamina C, vdihovanje njegove sopare pa pomaga pri vnetju pljuč in žrela. Nekoč je bil Rdeči bore pomembnen za smolarjenje. Največji bore v Sloveniji je Dravčbaherjev bor Šentjanžu, kjer je visok 18 metrov, njegov obseg pa je 342 cm.

VIR: BRUS, R. : Drevesne vrste na slovenskem. 1.,izdaja. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 2009

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook