Zelenjadarstvo objavil

ZANIMIVOST – FIŽOL LIMA

Fižol lima izvira iz tropskih predelov Južne Amerike, kjer uspeva na območjih z višjo nadmorsko višino. Ta fižol naj bi po nekaterih podatkih našli v Peruju. Danes ga gojijo skoraj povsod po svetu,v Evropi pa se ga goji zelo malo. Rastline uporabljajo za podor in krmo živine, lahko pa jo uporabijo tudi za pridelovanje strokov ali semen. Poznamo tudi divje tipe tega fižola, ki so strupeni, zato jih je potrebno pred uporabo prekuhati.

Glede na debelino pa poznamo debelozrnati limski fižol in drobnozrnat limski fižol. Ta fižol pa ima seveda tudi svoje podvrste. Visok fižol te sorte zraste od 2 do 4 m v višino, polvisoke pa cca 90 cm. Ta strok je podolgast, kratek in ukrivljen. Seme je gladko in ploščato. Limski fižol je samooprašna rastlina, kjer pa je oprašitev s tujim cvetom mogoča do 20 %. Fižol kali pri 15 do 20 stopinjah celzija. Ne kali pa pri temperaturi pod 10 ali nad 35 stopinj celzija.

Limski fižol dobro uspeva na rodovitnih zemljiščih, kjer so peščeno-ilovnata tla in na zemljiščih, ki dobro prepuščajo vodo. Ta rastlina potrebuje več dušika kot običajen fižol. Če sejemo drobnozrnati limski fižol ga na hektar porabimo od 50 do 70 kg, če pa sejemo debelozrnatega pa porabimo na hektar od 120 do 150 kg.

Fižol negujemo podobno kot pa navadnega, pri čemer moramo vedeti, da obiramo mlade stroke. Semena pri predelavi ločijo s potapljanjem v vodo. Tisti fižoli, ki so bolj dozoreli so težji in zato posledično padejo na dno v vodi. Ravno nasprotno pa je pri lažjih fižolih. Zanimiv je podatek, da mlado seme vsebuje 70 % vlage.

Če je temperatura primerna je od setve pa do pobiranja približno 80 dni, če pa so temperature manj ugodne pa se lahko zavleče tudi do 120 dni. Količina pridelka pa se giblje od 6 do 15 t/ha, kar je izjemno veliko.

 

Vir: ČERNE, M. : Stročnice. Ljubljana : Založba Kmečki glas, 1997

 

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook