Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – GOZDOVI V SLOVENIJI IN ZASEBNA POSEST

Že od nekdaj je Slovenija zelo bogata z gozdom, ki danes zavzemajo 1,2 milijona hektarov gozdov, kar pomeni, da pokrivajo več kot šest desetin ozemlja. So pa ljudje v preteklosti krčili gozda območja, da so lahko na teh imeli prostor za poljedelstvo. Je pa zanimivo, da tudi aktualna kriza vpliva na zanimanje za gozdove. Veliko ljudi si tako sama priskrbuje drva za kurjavo. Pri nas imamo ogromno bukovih in igličastih gozdov. Ta drevesa pa lahko poleg za kurjavo uporabimo tudi za druge namene, predvsem za predelavo. Iz igličastih gozdov lahko pridobivamo les za ostrešja, za okna in še bi lahko naštevali. Bukovino se v pretežnem delu uporablja za kurjavo. Iz nje pa delajo razne elemente za namen proizvodnje.

Za Slovenijo je značilno, da je večino gozdov v zasebni lasti. Država ima le okoli četrtino gozdov v svoji lasti. Zelo pomemben podatek je ta, da je prav Slovenija druga država v Evropi po zalogi lesa.

Je pa res, da so lastniki zasebniki postali lastniki gozdov po zemljiški odvezi, ki je bila. Prej so bili lastniki gozdov veleposestniki in država. To se je spremenilo po drugi svetovni vojni, ko so lastništvo razlastili z nacionalizacijo. Od denacionalizacije se količina gozdov v zasebni lasti samo še povečuje. Po zadnjih analizah, ki so bile opravljene pri nas imamo v Sloveniji 313.413 zasebnih posesti. Še bolj pa je zanimivo, da je lastniška struktura glede na spol zelo izenačena, kar pomeni, da je veliko žensk, ki so lastnice gozdov. Določili pa so tudi povprečno starost lastnikov gozdov, ki kaže, da so lastniki gozdov predvsem malo starejša populacija. Družinske kmetije imajo v lasti kaqr eno petino posesti.

V preteklosti so se lastniki gozdov, zaradi njih tudi zadolževali, saj so bili obremenjeni z veliko denarno odškodnino. Še prej kot v 20. stoletju so se kmetje med seboj začeli povezovati. Tako so posledično začeli ustanavljati zadruge. Leta 1949 je bil sprejet zakon o kmetijskih zadrugah, ki je določal, da bo država prevzela nadzor nad zadrugami in kmeti. Posledično so kmetje postali le še delavci. Tako je tudi zadruga izgubljala svoj pomen. Kasneje so skušali zopet pridobiti na pomenu zadrug, vendar jim to ni uspelo. Kasneje je bil zopet sprejet zakon, ki pa je zadruge ponovno prebudil in omogočil tudi ustanavljanje novih zadrug. Kmetje so se začeli združevati tudi v obliki strojnih krožkov, katerega cilj ni bil ustanavljanje dobička.

Slovenija pa tudi do danes v Evropskem združenju nima predstavnika za združenje lastnikov gozdov. Strokovnjaki menijo, da bi bilo to predstavništvo zelo pomembno za vse lastnike gozdov kot tudi ostalo prebivalstvo. Danes imamo v Sloveniji kar nekaj organizacij za namen gozdarstva. Trenutno jih deluje kar 15. Konec leta 2005 pa jih je bilo registriranih le sedem društev, kar kaže, da se je število le teh dosti povečalo.

VIR: BRUS, R. : Drevesne vrste na slovenskem. 1.,izdaja. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 2009

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook