Zelenjadarstvo objavil

ZANIMIVOST – INKARNATKA

Inkarnatka je enoletna in je prezimna detelja. Če jo sadimo v mesecu avgustu da po prezimitvi spomladi en odkos krme, zatem pa odmre. Če jo pokosimo vsaj sredi cvetenja, nam da z beljakovinami bogato krmo. Hranilna vrednost te rastline je nekoliko slabša kot črne detelje, vendar moramo vedeti, da je njen pomen predvsem v tem, da nam da zeleno krmo zgodaj spomladi. Takrat nam običajno zimske krme že zmanjkuje in nam ta krma lahko pride zelo prav. Po cvetenju ta krma nima več tako dobrega okusa, povzroča pa nam lahko tudi blage zdravstvene težave. Če se v jeseni dobro razvije, jo lahko zato visoko pokosimo, lahko pa jo popase tudi živina. To se lahko odloči vsak pridelovalec posebej. Zanimiv je podatek, da krma v fazi cvetenja vsebuje približno 2,3 % beljakovin, v senu pa jih je 8,4 %.

Pri nas inkarnatko pridelujejo predvsem v Pomurju, na Ptujskem polju, na Kranjskem, Dolenjskem in v Podravju. Izjemno dobro lahko razvije plitev koreninski sistem. Steblo je pokončne rasti in je visoko maksimalno 70 cm. Njeni listi so triperesni in so na dolgih pecljih. Prav cela rastlina je poraščena z dlačicami, še posebej po cvetenju. Cvetovi so združeni v cvetne glavice, katere pa so podolgovate in so mesnato rdeče barve. Ker so cvetovi tujeprašni in medoviti jih obiskujejo tudi čebele in druge žuželke. Obstaja pa tudi možnost samooploditve. Plod je mešiček, kjer pa se nahaja seme. Res je, da je to seme večje kot je pri ostalih deteljah. Teža semena se giblje okoli 3,5 g in je pomaranče do svetlo rumene rdeče barve.

Najbolje uspeva v milejšem podnebju. Je rastlina toplega podnebja, zato slabo prenaša močne zime, ko je veliko snega. Če jo pravočasno plitvo posadimo v mešanici z ostalimi rastlinami, lahko veliko povečamo njeno odpornost. V zgodnji spomladi je občutljiva tudi na mraz, četudi ni snega. Največ jo pridelajo tam, kjer so rahla in prepustna tla, kjer pa mora biti dovolj apna. Raste pa tudi samo na ilovnatih tleh. Ne uspeva pa v težki zemlji. Pozitivna lastnost pa je ta, da prenese kar dosti padavin in se nanje dobro prilagaja.

Po večini jo pridelujejo kot prezimni krmni posevek. Posaditi jo moramo zgodaj v mesecu avgustu. Zemlja mora biti dovolj uležana. Če orjemo tik pred setvijo, moramo tla potem obvezno povaljati in jih nato ustrezno obdelati. Sejemo v vrste, ki so narazen približno 15 cm. Na hektar porabimo od 25 do 30 kg semena, uporabiti pa moramo samo sortno seme. Pridelovanje inkarnatke je v mešanicah boljše za živali in je bolj proizvodno.

 

Vir: KOROŠEC,J. : Pridelovanje krme. Ljubljana : Založba Kmečki glas, 1989

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook