Zelenjadarstvo objavil

ZANIMIVOST – IZBIRA KOLOBARJA

Zelo pomembno je, da kolobar pravilno izberemo, saj to posledično močno vpliva tudi na zdravje rastlin in tal. Pri samem načrtovanju moramo obvezno zagotoviti uravnoteženost kolobarja in raznolikost. Vedeti pa moramo kaj sploh je namen kolobarjenja. Z njim moramo dosegati čim več pridelkov na določeni površini. Paziti moramo, da je vsak del površine čim bolje izkoriščen, da je povsod dovolj hranil. Če ne kolobarimo pravilno, se lahko začnejo pojavljati škodljivci, pričnejo se pojavljati različne bolezni in plevela je takrat vedno več.

Vedno kolobar prilagodimo načrtni izbiri vrtnin v določenem območju in seveda za določen namen. S pravilnim kolobarjenjem dosežemo veliko ciljev in pozitivnih učinkov. Zatiramo plevel, preprečimo razvoj bolezni, optimalno izrabimo rastišče, oskrbimo tla s humusom in še kaj bi se našlo. Ta seznam je lahko kar precej dolg, ki nam pove kako pomembno je kolobarjenje.

Dejstvo pri posevkih je, da se nekateri dobro nekateri pa slabo prenašajo. Pri koruzi, poru, rži in bobu so rastline, ki si lahko sledijo v nekajletnih zaporedjih, medtem, ko moramo pri špinačah, bučevkah, peteršilju, grahu in korenju obvezno upoštevati določila vrstenja.

Ko načrtujemo kolobarjenje razvrstimo vrtnine v skupine, glede na to kakšne imajo potrebe po gnojenju s hlevskim gnojem. Poznamo izdatno gnojenje s hlevskim gnojem (cvetača, kumare, bučke…), srednje močno gnojenje (paradižnik, por, ohrovt…) in gnojenje z manjšimi količinami kompostiranega gnoja ( motovilec, špinača, česen…).

Tiste vrtnine, ki izboljšujejo rodovitnost imenujemo ugodilke. Tiste rastline, ki pa poslabšujejo rodovitnost tal pa imenujemo neugodilke.

Pri posevkih poznamo čiste in mešane posevke. Čisti posevki so ločeni po vrstah in namenu pridelovanja. Mešani posevki pa prevladujejo pri vrtičkastem pridelovanju rastlin. Pri vrstenju rastlin pa razlikujemo: glavne posevke, prejšnje posevke in pa naknadne posevke. Če pa gledamo na čas setve posevke delimo na : prezimne, spomladanske, poletne in pa jesenske.

 

 

 

Vir: OSVALD, J in M. OSVALD : Integrirano pridelovanje zelenjave. Ljubljana : Založba Kmečki glas, 2003.

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook