Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – JEREBIKA

Jerebika je divja vrsta sadnih dreves. Primerna je za sajenje ob hišah ali ob vrtovih. Razširjena pa je prav po vsej Evropi, med drugim pa tudi v Mali Aziji. Drevo ne dosega velikih višin, njena povprečna višina je okoli 12 metrov. Njeni poganjki so temnorjavi, listi pa lihopernati. Bujno raste v svoji mladosti prvih 20 let, pozneje pa se rast upočasni. Drevo lahko doseže starost od 80 do 100 let, kar je veliko. Zaradi svoje raznolikosti je zelo privlačno drevo, ki je med drugim primerno tudi za žive meje. Jerebika mora rasti na mestu, kjer je dovolj talne in zračne vlage.

Njeni plodovi so okrogli in so oranžne do škrlatno rdeče barve. Dozorijo konec avgusta oziroma začetek septembra, polno dozorelost pa dosežejo konec oktobra. Zanimivo je, da plodovi Jerebike vsebujejo veliko vitamina C. Vsebuje pa tudi parasorbinsko kislino, ki daje odrezav okus, zato plodov nikakor ne smemo uživati surovih. To pravilo pa ne velja za žlahtno jerebiko.

Jerebika pa je tudi pomembna sestavina za mnogo stvari. Iz njenih zrelih plodov lahko pridobivamo tudi marmelade, lahko pa jih uporabimo pri pripravi raznih peciv ali sladic. Uporabna je tudi v kulinariki. Iz plodov lahko med drugim pripravimo tudi sok, žganje in vino. Kot je že bilo omenjeno, plodov Jerebike ne smemo uživati svežih, medtem, ko plodove žlahtne jerebike lahko. Jerebika ima bel les, ki ga uporabljajo mizarji za furniranje.

Jerebika potrebuje sveža in vlažna tla. Prednost jerebike je, da je odporna proti mrazu. Raste na rahlo senčnih in sončnih legah. Njena slabost je, da je zelo občutljiva in neodporna na vročino in posledično tudi na sušo.

Divjo obliko jerebike razmnožujemo s semeni. Izbore in selekcije je nujno potrebno cepiti. Danes je na tržišču na voljo kar nekaj okrasnih vrst Jerebike, ki pa med ljudmi ni najbolj priljubljena. Ljudje se bolj redko odločajo za saditev divjih sadnih dreves, saj imajo od njih bolj malo koristi .Sadežev divjih dreves ne smemo uživati svežih.

Vir: PIRC, H. in M. KRAJNC : Divje sadne vrste na domačem vrtu. Slovenj Gradec : Kmetijska založba, 2008

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook