Zelenjadarstvo objavil

ZANIMIVOST – KOLERABA

Koleraba izvira iz obmorskih krajev severne Evrope. Je zelo odporna vrsta zelenjave, saj ne pozebe hitro. V 16. Stoletju so jo poznali v Franciji in Italiji. Sprva so ji rekli kar zeljna repa. Sprva so jo pridelovali za zimsko krmo za ovce in govedo.  V obdobjih lakote so kolerabo celo uvažali kmetje in zato se  drži sloves, da je to hrana revežev. Koleraba v sebi vsebuje veliko eteričnih olj. Preprosto pa jo je gojiti, saj nima posebnih zahtev.

Potrebuje daljše obdobje rasti glede na ostale rastline. Ko je topleje semena hitreje vzklijejo in takrat je tudi rast hitrejša. Koleraba najbolj uspeva na zavarovanem, a kljub temu sončnem prostoru. Rasti pa mora v rodovitni in vlažni prsti. Voda tam ne sme zastajati. Poleti pa jo lahko posadimo tudi v polsenci. Rasti mora na dobro pripravljenih tleh, ki morajo imeti dovolj vlage. Greda mora biti zrahljana. V kolikor je prst suha jo moramo obvezno zaliti pred sajenjem.

Gredo moramo ves čas pleti ali okopavati. Med rastjo jo moramo obvezno zalivati, sicer gre rada v cvet. Med sušo potrebuje 10 litrov vode na m2. Pri sajenju kolerabo kolobarimo skupaj z drugimi kapusnicami.

Koledar oskrbe

  • POMLAD- preden posejemo zgodnje posevke moramo tla ogreti
  • POLETJE- takrat zalivamo, plevemo in okopavamo
  • JESEN- pobiramo zgodnje sorte
  • ZIMA- gomolje izkopljemo in pospravimo

Pred sajenjem moramo tla zavarovati s prenosno toplo gredo, vrtnarsko ponjavo ali črno folijo. Ko rastline zrastejo nekaj cm zaščito lahko umaknemo. Pridelek lahko pričnemo pobirati nekje v sredini jesenskega obdobja. Glede na to, da dobro prenaša mraz jo lahko pustimo v tleh do takrat, ko jo rabimo. Je pa res, da je bolje če v zemlji ni predolgo časa, ker potem gomolji lahko postanejo leseni. Izkopljemo jih takrat, ko so veliki kot grenivka. Gomolji, ki so bolj drobni so okusnejši in so bolj sočni. Priporočljivo je, da kolerabo začnemo izkopavati takoj, ko so gomolji dovolj veliki.

To zelenjavo napadajo prav enaki škodljivci kot pa repo. Pogosto jo napade pepelasta plesen, ki jo prepoznamo po belem poprhu. Rast lahko takrat morda tudi zastane. Listi lahko porumenijo in potem tudi odmrejo. Občutljiva pa je tudi na golšavost kapusnic.

 

 

Vir: BIGGS, M. : Zelenjava. Ljubljana : DZS, 1999

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook