Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – MAK, PLAMENKA IN PODLESNICA

Mak so poznali že v starem veku. Maki se lahko pohvalijo z velikimi cvetovi, ki so lahko različnih barv. V naravi pa poznamo približno 70 vrst enoletnic in trajnic, ki rastejo po vse severni polobli. Enoletni maki rastejo po nižinskih travnikih, trajni pa večinoma po gorah. Najlepše pa rastejo na sončnih ali polsenčnih območjih. Cvetovi so čašaste oblike. Po cvetenju se razvije čaša, v kateri je veliko semen, te pa veter hitro razpiha naokoli.

Na splošno pa poznamo več vrst maka, ki se med seboj razlikujejo po obliki plodov. Islandski mak je šopasta in kratko živeča trajnica. Njeni listi so jajčasti in so nežno zelene barve. To vrsto je priporočljivo, da jo sadimo v skalnjake. Vzhodni ali turški mak je na vrtovih močno razširjen. Pohvali se lahko z velikimi cvetovi. To je trajnica, ki lahko zraste do 80 cm v višino. Listi so suličasti in nazobčeni.

Make sadimo lahko na cvetlične grede v družbo različnih rastlin oziroma trajnic. Posušene makove glavice pa ponekod uporabljajo tudi cvetličarji.

 

Plamenke pričnejo cveteti proti koncu julija. Prepoznamo jih po dišečih cvetovih ter socvetjih. Grozdne plamenke so vzgajale že naše babice, zato jih poznamo že dolgo časa. Ime za plamenki izhaja iz grške besede phlox, kar pomeni plamen. Plamenke, katere rastejo na vrtovih lahko razdelimo v tri skupine.

Gozdne vrste najbolje uspevajo v vlažnih, globoko humuznih tleh in v polsenci. Nizkorastoče pa najbolje uspevajo v revnih, vendar odcednih tleh. Razkošno cvetoče in visoke vrste plamenk najbolje uspevajo na sončni cvetlični gredi. Grozdne plamenke uvrščamo med srednje velike trajnice, ki lahko zrastejo do višine 1 metra. Da plamenke lepo uspevajo mora biti rastišče vseskozi vlažno. Čas cvetenja lahko podaljšamo tako, da sproti odstranjujemo odcvetele cvetove. Nekatere sorte pa zaradi svoje višine potrebujejo celo oporo. V pomladanskem času lahko rastline porežemo in iz njih naredimo šopke.

 

V naravi je razširjenih okoli 150 vrst podlesnic, ki rastejo po vsem svetu. Večina je vedno zelenih. Najbolje uspevajo v odcednih tleh, v katerih pa naj bo veliko organskih ostankov. Slabo pa prenašajo zastajanje vode v tleh. Listi imajo na koncu in ob robovih kratke bodice. V vrtovih raste več vrst podlesnic. Acrostichoides je praprot, ki je vedno zelena. Raste v vlažnih gozdovih v Severni Ameriki. V višino zraste cca 60 cm. Te liste uporabljajo tudi v cvetličarstvu, saj so zelo lepi.

Aculeatum pa je delno zelena praprot. Steblo je poraščeno z dolgimi rjavimi luskami. Zraste do višine cca 50 cm. Je ena izmed najlepših praproti, ki raste po gozdovih in ob potokih.

Orjaška podlesnica je vedno zelena praprot. Ima suličaste liste, ki zrastejo do višine 120 cm. V kolikor je v zemlji dovolj vode uspeva tudi na sončnih legah. Izvira pa iz zahodne Severne Amerike. Podlesnice so ena izmed najlepših praproti.

 

Vir: STRGAR,S : Sto trajnic na Slovenskem. 1.izdaja. Ljubljana : Prešernova družba, 2007

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook