Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – MURVA

Ločimo belo in črno murvo. Obe izvirata iz Azije. Obstaja pa verjetnost, da je bela murva po izvoru iz Indije, črna pa iz Perzije. Črna murva je bila v Evropo pripeljana nekoliko kasneje kot pa bela. Raste tudi pri nas in sicer na poljih, na dvoriščih in tudi po gozdovih.

Plod je jagodast in ga imenujemo murva. Obe murvi sta si na videz zelo podobni. Črna je močnejša in ima bolj hrapavo deblo. Zraste do višine 15 metrov. Cvetovi te rastline so enospolni. Zreli plodovi so polnega okusa in so temno vijolične barve. Nezreli plodovi črne murve so kisli.

Črno murvo gojijo predvsem zaradi okusnih plodov, iz katerih lahko skuhamo marmelado ali pa sirup. To drevo dobro prenaša sušo in je odporna na mraz. Uspeva lahko tudi na nadmorski višini do 1000 metrov. Razmnožujejo se s semeni, potaknjenci, grebenicami in s cepljenjem.

Bela murva pa zraste do višine 18 metrov in ima nepravilno razvejano široko krošnjo. Listi so na veje nameščeni premenjalno. Prav obe strani lista sta gladki in sta živo zeleni njihov rob pa je nazobčan. Cvetovi bele murve so enospolni. To murvo so v Evropo po vsej verjetnosti prinesli v 12. Stoletju. Zelo dobro uspeva v sredozemskih državah, saj je tam dovolj sonca, ki ga ima bela murva zelo rada. Razmnožuje se s semeni in s potaknjenci. Zanimivo je, da okrog semena raznašajo ptice.

Obe vrsti murve vsebujeta invertni sladkor, organske kisline, vitamin C, sluzi in veliko pektinskih snovi. Plodovi bele murve vsebujejo več sladkorja kot pa črne, ki so bolj kiselkaste.

Murva ima tudi mnogo zdravilnih učinkov. Deluje proti vnetju mandljev, grla, ustne votline , proti sladkorni bolezni…. . Pri zdravljenju uporabljamo liste, plodove, sirup in skorjo. Načeloma liste obiramo spomladi. Plodov shranjevati ne moremo, lahko pa iz njih naredimo dobre sokove ali sirupe. Sirup delamo takrat, ko murve zorijo potem pa ga shranimo v ustrezen prostor kot je shramba.

Obe murvi sta rastlini, ki imata mnogo zdravilnih učinkov, vendar velja občutek, da to rastlino premalo poznamo, zato je prav, da si kaj preberemo o njej.

Vir: MIHAJLOVIĆ, B., M. KUNEJ in M. BREGAR : Zdravljenje s sadjem in zelenjavo. Založba Kmečki glas, 1997

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook