Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – NAVADNA SMREKA

Navadna smreka je vednozeleno do 50 m visoko debelo iglasto drevo s stožčasto krošnjo. Najraje ima sveža, zračna pa tudi kisla tla. Potrebuje visoko zračno vlago in skozi vso leto enakomerno razporejene padavine. Odporna je proti mrazu in nizkim temperaturam, saj potrebuje zelo malo poletne toplote.

Je značilna borealno-alpska vrsta. V Severni Evropi raste predvsem v nižinah. Naravna rastišča smreke so v Sloveniji. Smrekovina je mehek, elastičem in v Sloveniji najpogostejši les, ki ga uporabljamo povsod. V gradbeništvu, pohištvenio industriji, papirni industriji… . Uporabljajo ga celo pri izdelavi glazbil. Največ takšne smreke raste na Jelovici, Pokljuki in nas Drago na Kočevskem. Iz iglic pa pridobivajo eterična olja, skorjo uporabijo za strojenje, iz smreke pa pridobivajo tudi terpentin. Smreka je pri nas priljubljena tudi kot božično drevo. Številne sorte pa pri nas sadimo za okras.

Sgermova smreka na Pohorju visoka 62 m in obsegom 339 cm, je eno najvišjih dreves v Evropi. Smreka so pri nas začeli širiti v drugi polovici 19 stoletja. S časom je postala najpomembnejša drevesna vrsta. Danes so močno zasmrečeni in ekološko nestabilni gozdovi razlog za težave v naših gozdovih.

Himalajska cedra najraje raste na globokih in dobro odcednih tleh. Ustreza ji visoka zračna vlaga in sveža tla. Suše prenese , vendar slabše kot druge vrste ceder. V svoji mladosti je občutljiva na mraz in hladni veter. V Sloveniji ne raste samoniklo, čeprav je najpogostejša vrsta cedre pri nas. Imamo jo kot okrasno drevo v parkih in vrtovih. Zaradi preostrega zraka je v notranjosti Slovenije ne sadimo. Himalajska Cedra ima zelo kakovosten les in je zato pomembna drevesna vrsta. Tak les so nekoč uporabljali za gradnjo templjev. V sredozemskih in atlantskih predelih Evrope je zelo priljubljena vrsta in okrasna vrsta. Najlepša so drevesa, ki rastejo posamezno. Znanih je več okrasnih sort, ki se med seboj razlikujejo po habitusu ter po barvi iglic in poganjkov.

Veje iz debla izraščajo vodoravno, njihovi konci pa so povešeni. Ima značilne dolge in kratke poganjke. Cvetovi se razvijejo septembra in oktobra , so pokončni in rastejo na kratkih poganjkih. Njeni storži zorijo dve leti. Zreli so takrat, ko so rdeče rjavi in ovalni. Dozorel storž ne odpade, ampak v začetku zime kar sam razpade na drevesu.

VIR: BRUS, R. : Drevesne vrste na slovenskem. 1.,izdaja. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 2009

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook