Zelenjadarstvo objavil

ZANIMIVOST – NOVOZELANDSKA ŠPINAČA

Te špinače v Evropi niso poznali vse do leta 1771. Okoli leta 1820 pa so jo že gojili po vrtovih v Britaniji in Franciji. Prvič so jo v Novi Zelandiji omenili v štiridesetih letih 20. Stoletja. Zanimiv je podatek, da ni prav nič v sorodu z običajno špinačo. Gre se namreč za nizko trajnico. Uspeva v vročem in suhem vremeni, nikoli pa ne uide v cvet.

Ovojnica semena je izjemno trda in prav zato semena klijejo zelo počasi, razen, če jih prej namočimo v vodo. Sadimo jo lahko od srede do konca pomladi. Ta špinača je zelo občutljiva na mraz, kar pomeni, da jih moramo po korakih pripravljati na drugačne razmere kot jih imajo najraje. Semena pa seveda lahko posadimo tudi neposredno na prosto, vendar šele, ko mine nevarnost pozebe. Posadimo jih od 1 do 2 cm globoko v brazde med katerimi pa naj bo 60 cm razdalje. Kasneje rastline razredčimo in pustimo le tiste, ki so najboljše.

Najbolje uspeva na sončni legi na območjih na lahkih, vendar rodovitnih tleh. Zanimivo je to, da uspeva tudi na zelo preprostih in ne bogatih tleh. Prenese tudi visoke temperature. Mlade dele te rastline moramo redno okopavati. To špinačo moramo v obdobju brez dežja redno zalivati, da se bo razvilo čim več listov. Nikoli ne gre v cvet, ne glede na razmere.

Koledar oskrbe:

  • POMLAD- semena posadimo na zaprt ali odprt prostor. Na prosto jih prenesemo takrat, ko mine možnost zmrzali.
  • POLETJE- redno plevemo, zalivamo in pobiramo pridelek.
  • JESEN- rastline moramo zavarovati. Pripravimo tla za naslednjo pomlad.

 

Na mestih, ki so hladnejša Novozelandsko špinačo zavarujemo s prenosno toplo gredo, kar je zelo enostavno. S tem zagotovimo, da rastlina ne propade.  Mlade liste in poganjke lahko začnemo pobirati po šestih tednih. Če redno trgamo liste, si s tem zagotovimo reden pridelek in podaljšamo čas obiranja. Priporočljivo je, da mlade liste porabimo takoj, ko jih odrežemo, saj v hladilniku zdržijo le kakšen dan ali dva. Gre se za rastlino, ki je zelo oporna in stabilna. Napade jo lahko bolezen peronospera. Nekateri jo gojijo tudi zato, da tla pripravijo za naslednje leto. Na ta mesta lahko posadimo tudi druge rastline saj ta špinača izboljšuje tla in je na nek način tudi gnojilo.

VIR : BIGGS, M. : Zelenjava. Ljubljana : DZS, 1999

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook