Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – RAST DREVES

Drevo prirašča vse dokler ne odmre. Prirašča v višino in debelino. Volumensko rast drevesa opisujemo s prirastnimi krivuljami. Je pa res, da sta v visoki starosti drevesa višinska in debelinska rast načeloma majhni. Rast drevesa v debelino je skoraj najbolj odgovorna za obliko in pa volumen drevesa. Obroč delečih celic , ki je pred skorjo drevesa imenujemo kambij. Kambij je najbolj občutljiv takrat , ko je drevo v soku. Rezultat kambija so letni prirastki dreves. Les ima v deblu lahko dve vlogi ali pa tudi več. Ena je mehanska, druga pa je prevodna.

Pri prevajanju vode so zelo aktivne tiste branike, ki imajo lego tik pod kambijem. V glavnem branike ločimo v štiri skupine. In sicer iglavce ter venčastoporozne, polvenčastoporozne in difuznoporozne listavce.

Rast drevesa v višino je zelo pomembna za preživetje drevesa. Drevesa lahko dosežejo višino tudi do 120 metrov. Rast v višino drevesu zagotavlja zmago v boju za rastni prostor.

Volumenska rast pa je rezultat debelinske in pa višinske rasti. Je tista kiarakteristika, ki najbolj zanima vsakega lastnika. Na ta način se tudi povečuje lesna zaloga. Z redčenjem izbrancem odstranjujemo konkurente. Ni pa nujno, da nam bodo debelejša drevesa dala večji pridelek. Vrednost lesa je odvisna od njegove kakovosti, ki začne s starostjo upadati.

Danes so razlike v načelih gojenja kar velike. Situacijo še bolj zaostrujejo onesnaženost voda in zraka. Pojavlja pa se tudi veliko naravnih nesreč. Danes gojenje zavzema predvsem obnovo in nego. Ukrepi pri negi so usmerjeni k uravnavi rasti posameznih dreves. V procesu gojenja se stalno srečujemo s spremembami. To je posledica predhodnih dejanj, kjer je bila vloga človeka mnogo manjša. Človekovega vpliva v pragozdovih ni, zato lahko tam raziskujemo razvoj in nastanek naravnih procesov.

Kjer prevladuje več kot 90% iste drevesne vrste označujemo za čiste. Pojavljajo se kot ostanek mehanističnega koncepta. Mešani gozdovi se pojavljajo tam, kjer je tekmovalnost drevesnih vrst izenačena. Takšni gozdovi pri nas prevladujejo. Zaradi svoje sestave so stabilnejši, vendar moramo biti za njihovo vzdrževanje ekološko malo bolj ozaveščeni. Pionirske drevesne vrste so znane po tem, da so zelo prilagodljive ter imajo veliko sposobnost razmnoževanja in preživetja tudi v razmerah, ki so manj ugodne. V prostoru se zaradi majhnih in ne preveč zahtevnih pogojev hitro uveljavijo. Raste pa zelo hitro. Njena tekmovalna moč pa je majhna. Življenska doba pa je krajša.

VIR: BRUS, R. : Drevesne vrste na slovenskem. 1.,izdaja. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 2009

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook