Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – RAZLIČNI SLOGI BONSAIJA

Nekateri ne čutijo potrebe, da bi spoznali vse vrste bonsaija, vendar je zelo dobro, če jih poznamo. Ta drevesa imajo različne oblike in obrise. Vse sloge razen enega najdemo v naravi izjema je formalni pokončni slog.

Za formalni slog moramo obvezno imeti kvaliteten začetni material. Presledki med venci so največji spodaj, proti vrhu pa so vedno manjši. Veje se z višino krajšajo. V tem slogu se običajno vzgajamo zimzelene vrste (Pinus, Juniperus, in Cryptomeria). Neformalni pokončni slog pozna več tipov oblik. V tej skupini je več bonsaijev, kot v ostalih kategorijah, saj je primerna za vse vrste dreves.

Pri drevesih, ki so gojena v slogu« sokan« je zelo pomemben odnos med debelino in dolžino obeh debel. Imata namreč skupni spodnji del. Taka drevesa imajo lahko tudi 3 ali 5 debel. Nagnjeni tip bonsaija ni ravno veliko drevo, posajeno pa je poševno, z namenom, da bi bilo nižje od ostalih. Slog »upognjen v vetru« je na videz podoben zgoraj omenjenemu slogu. Zanj je značilno, da drevo doseže ravnotežje.

Pri več debelnem slogu poganjajo iz ene same korenine številna debla. Za dober in kakovosten bonsaij je potrebno imeti pravo razmerje med debelino in dolžino posameznih debel. Gomilasti tip tega drevesa vzgojimo iz drevesa, ki je v začetku grde oblike. Posadimo ga ležeče, tako, da mu vse veje štrlijo navzgor.

Metlasti tip bonsaija je na nek način kot stara brezova metla. Ta slog ima v glavnem dve obliki. Posebna značilnost te vrste pa je, da veje nežne in bujne brez vozlov. Skoraj vsi bonsaji tega sloga naj bi pripadali japonskemu brestu, Zelkova serrata.

Pri Kaskadasti obliki tega drevesa debla padajo čez rob posode, katera pa naj bi bila globoka. Postavimo jo na višje stojalo, saj tako bolj pride do izraza. Pol kaskadasti bonsaiji imajo debla, ki segajo pod rob lonca, vendar ne pod njegovo dno. Ta slog je bolj pogost kot pa kaskadasti. Skupinski bonsaiji so kot skupine dreves, ki naj bodo posajene v plitvo posodo. To n am predstavlja majhen gozdiček.

Iz skale rastoče drevo nastopa namreč v dveh oblikah. Pri prvi je, če so drevesa resnično posajena v skalo. Na tak način uspeva vsako drevo, ampak običajno v skale sadimo bolj iglavce. Druga oblika sajenja v skalo je vzgajanje korenin bonsaija tako, da rastejo čez kos kamnine. Potrebno je vedeti, da vzgoja zahteva veliko dela. Tako na začetku kot tudi kasneje, ko je na vrsti oblikovanje krošnje.

Vir: SWINTON,A. et.al. Bonsai. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 1995

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook