Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – TISA IN MAGNOLIJA

Tisa najbolje raste na svežih, humoznih in zračnih tleh. Peščena tla ji ne ustrezajo. Proti suši je odporna, ker zgodaj zapre listne reže. Mraz ji tudi ne škoduje, saj se od mraza poškodovane iglice dobro obnavljajo. Vedno raste v senci večjih dreves v spodnji plasti. Dobro prenaša tudi neposredno sončno sevanje. Mestno okolje ji ustreza.

Areal tise je raztrgan in obsega skoraj celo Evropo, razen severne polovice. Naravno je razširjena tudi v severni Afriki, Mali Aziji in vse do Kavkaza. Samoniklo raztreseno raste po vsej Sloveniji. Povsod pa je zelo redka. Izogiba pa se nižinskih predelov panonskega in sredozemskega sveta. Najraje raste na območjih, ker so bukovina in mešani iglavci. Pojavlja se posamično ali v manjših skupinah. Kot okrasna rastlina pa je razširjena po vse Sloveniji.

Tisovina je trden in prožen les z lepo črnjavo, zato je tudi od nekdaj že močno iskana in izkoriščena. Lepo se obdeluje, saj so jo uporabljali tudi za izdelavo ščitov, glasbenih inštrumentov… .

Iz iglic in skorje pridobivajo zdravilo proti nekaterim vrstam raka. Zelo je cenjena tudi v vrtnarstvu. Spada med najtemnejše iglavce, zato je primerna za oblikovanje temnih ozadij. Med iglavci najboljše prenaša obrezovanje, zato je razširjena v živih mejah in drugih strižnih oblikah. Znanih je okoli 80 sort. Največja slovenska tisa je Vrablova z obsegom 440 cm, in v višino meri 13 metrov. Solčavska tisa naj bi bila med najstarejšimi slovenskimi drevesi.

Zanimivo je,da tisa velja za simbol nesmrtnosti in posmrtnega življenja.pri keltih je bilo pogrebno drevo, ponekod pa je pomenila zaščito pred uroki. Spada med najstarejše iglavce.

Magnolija raste na svežih, globokih in zmerni kislih tleh, suhih rastišč ne marajo. Na takšnih tleh postanejo klorotični. Najraje ima topla rastišča v sončnih, zavetnih in pred vetrom zavarovanih legah. Lahko pa prenese kratkotrajno nizko temperaturo. Prizadenejo jo suša, slana in nihanje temperature. Raste zelo počasi. Dobro pa prenaša mestno okolje. V Sloveniji ne raste samoniklo , pač pa jo sadimo kot okrasno drevo. Pogosto jo najdemo v sredozemskem svetu, po vrtovih, parkih ali drugih javnih površinah. V notranjosti Slovenije jo zaradi občutljivosti ne najdemo.

VIR: BRUS, R. : Drevesne vrste na slovenskem. 1.,izdaja. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 2009

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook