Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – VIŠNJE

Višnja izvira iz jugovzhodne Evrope in jugozahodne Azije. Zanimiv je podatek, da je prav Evropa med največjimi proizvajalci teh sadežev. Na leto jih pridelamo cca 65000 ton. Višnje so poznali že stari Grki, priljubljene pa so bile tudi med Rimljani, kateri so jih tudi prinesli v Evropo.

Ti sadeži so izjemno dobra surovina za različne predelovalne izdelke. Uporabljajo jih pri sokovih, likerjih ali pa tudi džemih in še pri mnogih drugih stvareh. Nekatere vrste lahko jemo tudi surove. Po okusu so višnje grenke in kisle. En lonček svežih višenj zadostuje za 40 % potreb po vitaminu A na dan. Vsebujejo pa tudi veliko bakra in cinka, katera vplivata na imunski sistem in preprečujeta izpadanje las.

Plod vsebuje vodo, sladkor, pektina, beljakovine, pepel, rudninske snovi, vitamin C, vitamin B. Pri zdravljenju uporabljamo liste, peclje, jedrca iz koščic in smolo iz lubja. Varujejo nas tudi pred boleznimi srca in ožilja. V sebi ima ogromno vitaminov A in C, katera potrebujemo vsak dan. Ti sadeži dokazano spodbujajo izločanje sečne kisline iz telesa. Izboljšujejo kri, pospešujejo prebavo in čistilno delujejo na ledvice.

Te sadeže pa lahko uporabimo tudi za nego obraza in sicer tako, da skodelico višenj pokuhamo. Stresemo jih v mešalec in dodamo banano. Zmes dobro premešamo. Nanesemo jo na očiščen obraz in jo pustimo 20 minut na obrazu. Tudi pri težavah z zateklimi očmi nam višnje lahko pomagajo. Njene liste potopimo v vrelo vodo in tam pustimo stati nekaj minut, nato pa jih odstranimo. Ohlajen pripravek nanesemo na veke. Veliko ljudi se sooča s prekomernim prhljajem in zato uporabljajo številne kemikalije in razna sredstva. Tukaj si lahko pomagamo na naraven način in sicer, da si pripravimo poseben pripravek iz višenj.

Ko kupujemo omenjene sadeže moramo biti zelo previdni. Zelo dobro moramo pogledati njihovo lupino, katera mora biti popolnoma nepoškodovana. Najbolje je, če jo kar poizkusimo, če je to le možno.

Vir: MIHAJLOVIĆ, B., M. KUNEJ in M. BREGAR : Zdravljenje s sadjem in zelenjavo. Založba Kmečki glas, 1997

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook