Zanimivosti objavil

ZANIMIVOST – ZGODOVINA IN RAZVOJ KONJA

Konj ni bil vedno takšen kakršen je danes. V zgodovini so ga uporabljali za različne namene. Konji so se spreminjali skozi desetletja. Pred 60 milijoni let je bil konj tako velik, kot je pes. Na sprednjih nogah je imel štiri prste, na zadnjih pa tri. Prav zaradi klimatskih sprememb se je žival zelo spremenila. Njeni predniki so se postopno razvili iz tipično gozdne živali. Žival je pri teku uporabljala le srednji prst, so se zunanji prsti na sprednjih in zadnjih nogah postopoma zmanjšali. Konj je postajal vedno večji, razvili so se mu tudi možgani in tudi čeljust se je spremenila. Predvidevajo, da so se pasme, ki jih poznamo danes razvile iz tarpana in przewalski, ki naj bi bila predhodnika arabskih in drugih vzhodnih pasem. Najpametnejši njihov potmec je polnokrvni arabec. Skupno ime za te konje je krvni konj. Kar pa nima nobene zveze z temperaturo njihove krvi. Drugo skupino sestavljajo hladnokrvni konji. Ti so nasledniki konjev, ki so živeli v gozdovi srednje Evrope. Prav ti konji so se razvili v slavne srednjeveške bojne konje. Številne pasme, ki jih poznamo danes, so se razvile iz kombinacij med dvema konjema.

Najpomembnejši vpliv na konja je imel človek. Po drugi svetovni vojni se je povečevala mehanizacija, ki pa je začela izpodrinjati konje, za dela, ki so jih prej opravljali.

Zunanjost konja določajo njegova oblika, višina, barva in znamenja. V večji meri pa tudi starost in spol. Pri ocenjevanju konja moramo upoštevati njegov rod in vedeti čemu je namenjen. Izredno pomembno je, da je konj skladen. Ločiti je potrebno sprednji del, telo in zadnjo četrtino. Sprednji del je pred jahačem in sedlom, telo je v sredini, zadnja četrtina pa je zadnji del konja. Višino konja se izmeri s pomočjo posebne merilne palice.

Barvo konja določa barva njegove dlake, v nekaterih primerih pa tudi barvo kože. Poznamo pa tudi večbarvne konje.

Kobile in žrebci se zelo razlikujejo po obliki telesa. Žrebci imajo bolj močnejšo postavo. Žrebec je navadno bolj kvadratno gojen, kobila pa ima pravokoten okvir. Žrebci se od kobil razlikujejo tudi po značaju. Do okolice so veliko bolj pozorni, njihove odzivi pa so zelo energični.

Točno starost konja lahko določimo le, če je datum vpisan v njegovem rojstnem listu. Približno starost pa lahko določimo po zobeh. Do petega leta jim mlečni zobi izpadejo, hkrati pa začnejo rasti kočniki. Natančen opis konja je potreben za vpis v rejsko knjigo. Konji s pomočjo čutil zaznavajo razne dogodke v svoji okolici. ¸tudi vid je pri konjih drugačen kot pri ljudeh. Oči imajo namreč ob strani glave, zato z vsakim očesom vidijo drugo sliko. Hkrati pa zajamejo predmete pod kotom 360 stopinj.

Sluh konja je mnogo ostrejši kot od človeka. Njihova ušesa zaznavajo številne zvoke iz okolice. Tisti, ki dobro poznajo konje že iz položaja ušes razberejo kakšne volje je konj. Če kar na hitro dvigne glavo in napne mišice s tem pokaže, da ga je nekaj vznemirilo.

Konj ima izredno razvit tudi vonj. Takoj zavoha druge konje, ki so v bližini. Če pa zavoha kaj nenavadnega takoj dvigne glavo in zaviha zgornjo ustnico navzgor.

Tudi konjem tako kot ljudem vsi okusi niso všeč. V splošnem pa imajo radi sladko, z veseljem pa poližejo tudi sol in pojedo kisla jabolka. Njihov okus jim pomaga ločiti med strupenimi in užitnimi rastlinami.

Zelo razvit konjev čut je dotik. Začuti že najrahlejši dotik. Muho takoj prepodi iz svojega telesa. ¸večina konjev ima rada praskanje po nosu in pod lici

VIR: HERMSEN, J. et.al. Konji in konjeniški šport. Ljubljana : Prešernova družba, 1998

9

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook