Zanimivosti objavil

Zanimivosti o piri

Že od nekdaj velja dejstvo, da je pšenica zelo pomembno živilo. Iz nje se prideluje moko, iz moke pa kruh. Kruh je osnovno živilo skoraj vsake družine, sploh je to pravilo veljalo v preteklosti. Danes skoraj ni več vaških mlinov s katerimi bi mleli žito. V zgodovini je imela skoraj vsaka vas svoj mlin za mletje žita. Še vedno pa tudi v današnjih časih po celem svetu pridelujejo pšenico. Je pa res, da v preteklosti pira med žiti ni bila poznana. Pri nas je bilo obdobje, ko so jo sadili v večjih količinah, po drugi svetovni vojni pa vedno manj. Uspevala je predvsem na območjih z višjo nadmorsko višino.

Pira ima korenine, ki so šopaste. Z njimi zna zelo dobro črpati hranila in tudi vodo. Njena višina se giblje od 120 cm do 170 cm. Liste imajo bolj ozke, daljše in tudi bolj gladke. Pirina slama je nekoliko bolj rumenkasta od običajne slame. Pirini cvetovi so samoprašni.

Na količino pridelka vpliva predvsem, kako jeseni pripravimo tla in kako kakovostno seme posadimo. Tukaj se gnojenja s hlevskim gnojem izogibamo, da ne bi prišlo do težav s pleveli. Za dober vznik so pomembna debela semena, ki imajo visoko energijo kalivosti. Plevelu se lahko izognemo tako, da seme posadimo  na čisto njivo. Če smo njivo prej frezali moramo paziti, da iz njive poberemo ves plevel, še posebej tisti, ki ga zmelje freza. V primeru, da tega ne storimo imamo na vseh njivah težave s pleveli, ki rastejo mnogo hitreje kot pa vsaka rastlina. Koreninske plevele pa moramo dobro zastreti.

Pira je med žiti najbolje odporna proti raznim škodljivcem, a je med njimi tudi najmanj razširjena. Bolj mile ko so vremenske razmere, večja je možnost za nastanek okužbe.

Pira dozori nekje konec julija. Včasih so piro spravljali kar ročno, danes pa to delajo kombajni ,kjer je to seveda mogoče. Na območjih, na katera kombajn nima dostopa, pa moramo uporabiti kar staro metodo. Pridelek pire je manjši, kot pa pridelek ostalih žit. Pira pa ni samo žito, ampak ima tudi zdravilne učinke. Uporablja se jo lahko pri raznih dietah.

Oluščeno piro lahko uporabimo podobno kot vsa ostala žita .V primerjavi z ostalimi žiti spada v sam vrh po vsebnosti beljakovin v sebi. Šele v zadnjih desetletjih se iz pirine moke izdeluje tudi razne piškote, nekatere restavracije pa imajo na voljo tudi pico iz pirine moke.

Vir: KOCJAN Ačko, Darja, Pozabljene poljščine, Ljubljana, 1999

 

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook