Zanimivosti objavil

Zanimivosti o topinamburju

Nekoč bolj poznana gomoljnica, ki pa se danes ponovno uveljavlja je topinambur. Spada med divjo hrano in je zelo zdrav. V Sloveniji je bil poznan predvsem kot krmna rastlina, manj pa kot izredno zdravo in bazično živilo, ki si ga lahko privoščimo v okusni solati. Počasi in vztrajno pa prihaja tudi na naše krožnike.

Po sestavi in uporabi  je zelo podoben krompirju, tako so ga pogovorno poimenovali kar ameriški krompir. Lažje ga pridelujemo povsem naravno in ekološko kot pa krompir. Od njega se razlikuje tudi po obliki, saj je topinambur trajnica, ki ima 5 do 10 cm dolge gomolje. Njegova prednost je predvsem ta, da lahko gomolje čez zimo pustimo kar v zemlji in jih izkopavamo sproti, vse dokler zemlja ne pomrzne. Tako imamo v zimskih mesecih pripravljeno jed iz sveže zelenjave. Skladiščenje topinamburja ni priporočljivo, saj izkopane korenike hitro ovenijo.

Običajno se pri tej rastlini uživa gomolj.korenike izkopavamo jeseni, ko rastlina odcveti in jo že nekoliko osmodi mraz. Na tej točki steblo odžagamo nad tlemi in gomolje izkopavamo le po potrebi. Njegov okus je škrobnat , hrustljav in nevtralen, zato ga lahko dodajamo k drugi zelenjavi, sadju ali začimbnim omakam. Pod povrhnico se skriva vrsta rudnin in koristnih snovi. Zaradi velike količine vode, ki je vsebuje, je najboljši surov. Poleg korenik so užitni in zelo okusni tudi mladi poganjki in socvetni popki.

Najprimernejši čas za sajenje topinamburja na peščenih dobro gnojenih tleh, je obdobje meseca marca in aprila. Pred sajenjem pa moramo zemljo dobro prerahljati vsaj do globine 30 cm. Gomolje sadimo 15 cm pod površjem zemlje in na razdalji gomoljev 50 do 70 cm v vrsti in med vrstami. Malo večja razdalja ja pomembna zato, da se lahko gomoljnica že prvo leto po sajenju razraste in razvije veliko gomoljev. Celotna rastlina nas preseneti predvsem avgusta, ko zacveti, saj so njegovi cvetovi podobno cvetovom sončnice, le da so manjši. Mnogim je tuje tudi dejstvo, da je topinambur pravzaprav sorodnik sončnice.

Za razliko od krompirja ne vsebuje škroba, ampak polisaharitinulin, ki se pod vplivom encima inulaze razgradi v fruktozo. To je vzrok, da je gomoljnica primerna tudi za diabetike, saj presnova fruktoze ne vpliva na raven inzulina. Poleg inulina je v suhi snovi gomolja še nekaj beljakovin, maščob, mineralov, vitaminov ter fosfatida in holin in lecitin. Slednji omogoča prenos maščobnih kislin in presnovo holesterina, holin pa je sestavni del lecitina, ki vzdržuje raven krvnega tlaka.

 

Vir: KOCJAN Ačko, Darja, Pozabljene poljščine, Ljubljana, 1999

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook