Zanimivosti objavil

Zaživel je digitalni herbarij semenske knjižnice

V okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) je izšla prva sistematično urejena zbirka nekaterih avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst ter sort kulturnih rastlin. Namen semenske knjižnice je ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin. Člani Društva Varuhi semen si za gojenje lahko brezplačno izposodijo semena. Digitalni herbarij semenske knjižnice trenutno vsebuje 22 različnih rastlinskih vrst in 60 različnih sort kulturnih rastlin.

»V Sloveniji smo izgubili že okoli 85 odstotkov starih sort, kar je mnogo več kot globalno, kjer ta delež v povprečju znaša 75 odstotkov,« je povedala vodja projekta Mateja Koler.

Problem sodobnega kmetijstva je ta, da temelji na količini in ceni pridelkov in ne na kakovosti in pestrosti prehrane. Prav zaradi tega se danes prideluje 1250-krat manj rastlinskih vrst kot nekoč. Semena so tako postala lastnina in tržno blago velikih korporacij, ki prek monopola ponudbe odločajo kaj pridelovati in s čim se prehranjevati.

Ekipa Urbanih brazd želi s semensko knjižnico prekiniti takšen način »poslovanja«, zato zbira semena starih vrst in sort. Namen je ohranjanje kulturnega izročila, varovanja okolja in prehranske varnosti. Semenska banka se od genske banke razlikuje v tem, da je odprtega tipa. To pomeni, da vsak, ki je član društva Varuhi semen lahko brezplačno izposodi semena in jih jeseni v obliki pridelka vrne v enaki količini.

Vse rastlinske vrste v digitalnem herbariju so razvrščene glede na rabo in podkrepljene z botanično klasifikacijo. Vsako posamezno sorto pa spremlja kratek opis in fotografija semen. Informacije zbrane v herbariju so pridobljene od dosedanjih varuhov, ali pa temeljijo na literaturi, navedeni na koncu herbarija. Ponekod so informacije pomanjkljive, saj je kljub bogastvu starih sort, ki ga premoremo v Sloveniji, o nekaterih sortah zapisanega malo, ali pa skoraj nič. S skupnimi močmi lahko te vrzeli zapolnimo. Kot izvor sorte se navaja kraj pridelave semen, preden je le to prišlo v knjižnico. Pri starosti sorte pa se navaja čas pridelave te sorte v tem kraju.

Trenutno je v zbirki največ vrst fižola, največje povpraševanje pa je po česnu in čebuli s Ptujskega polja. Vsa semena izvirajo iz domače pridelave, pošljejo pa jih v kuvertah, ki so jih na delavnicah na šolah poslikali otroci. Ker se zbiranje starih sort nadaljuje, se bo digitalni herbarij vse leto nadgrajeval in v izposojo ponujal vedno več rastlin.

Glede na to da razpoložljiva semena izvirajo iz Podravja in Pomurja, je priporočljivo, da se jih goji na teh geografskih območjih. »Se pa nam oglašajo ljudje iz vse Slovenije, zato jih bomo najverjetneje poslali tudi na Dolenjsko in Primorsko. Ne želimo namreč, da bi semena ostala v knjižnici, temveč da se jih čim več poseje,« je pojasnila Kolerjeva.

Za vse informacije se lahko vsi zainteresirani obrnejo na Društvo varuhi semen:

tel: 040 304 221

elektronska pošta: – varuhi.semen@gmail.com

 

Več o tem si lahko pogledate na: :http://brazde.org/2012/semenska-knjiznica/572/, http://www.o-sta.com/msg.php?id=8706

M.V. 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook