Vrtnarstvo objavil

Zgodovina nabiralništva na Slovenskem

Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je bilo nabiralništvo vedno del življenja tudi pri nas. Ljudje niso nabirali le hrane zase, temveč tudi krmo za živali, ter seveda zdravilne rastline in rastline, ki so uporabne za proizvodnjo drugih izdelkov. Kulinarična tradicija pred 20. stoletjem je pri nas slabše ohranjena, medtem ko največ podatkov izvira prav iz 20 stoletja.

 

Pred 19. stoletjem so ljudje bolj obširno uporabljali določene divje rastline, ki pa so jih pozneje nadomestile kulturne rastline; denimo čičeriko in različne vrste kislic. V težkih družbenih razmerah kot so lakota, vojna in slabe letina, so ljudje uporabljali namesto običajne tudi bolj nenavadne krušne mešanice in tako so moko mešali s krompirjem, koruzo, fižolom, celo mletimi koruznimi storži in drevesnim lubjem ter konopljinimi in lanenimi glavicami.

 

Omembe vredna je tudi zgodovina uporabe cikorije pri nas. Uvedena je bila v času Napoleona, ko tuje blago ni smelo v Evropo in je bila prava kava zelo draga. Ljudje so se tako znašli po svoje in začeli uporabljati cikorijo kot nadomestek kave, včasih so goljufi namesto tega prodajali celo žgano zaganje, kot poseben nadomestek cikorije pa naj bi veljal prah strohnjenih mrtvaških krst. Kavo so nadomeščali tudi z žganim želodom in čičeriko. Včasih so se gospodinje znašle tudi tako, da so uporaible le kanec prave kave, ostalo pa nadomestile s cikorijo.

 

Lovorove liste, ki so pri kuhi pogosto v uporabi, so na Gorenjskem začeli uporabljati šele v 20. stoletju, pri čemer so bili zelo varčni. Med prvo svetovno vojno pa je seveda najbolj primanjkovalo maščob in ljudem so priporočali, naj si sami iztiskajo olje iz bukovega žira in bučnih semen. Ljudje so se v času pomanjkanja še bolj usmerili nazaj k naravi in tudi otroci so si večkrat potešili lakoto z nabiranjem raznih sadežev v gozdu in drugje. Med vojnama je bilo nabiralništvo ponekod celo edini vir sezonskega zaslužka, predvsem med nižjimi družbenimi sloji, mnogokrat so si tako tudi otroci prislužili prvi drobiž.

 

Medtem ko se je življenjska raven dvigovala, je zanimanje za nabiralništvo padalo in je postajalo vedno bolj ljubiteljsko nabiranje, ki je bolj kot prvotnemu namenu služilo za sprostitev in domačo rabo. Danes nabiralništvo postaja vedno bolj zanimivo, malo zaradi vračanja načela »nazaj k naravi«, nekaj pa tudi zaradi ekonomskih razmer. Ljudje v gozdu najpogosteje nabirajo kostanj, borovnice in maline.

 Vir:Papež, Andreja

2010          Uporaba divje rastočih rastlin v prehrani. Diplomsko delo. Ljubljana:

             Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Oddelek za biologijo.   

 

 

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook