Zanimivosti objavil

Zgodovina prašičjereje pri nas

Večinoma se vsi bolj zanimamo za to, kar se dogaja zdaj, vendar pa ima vsaka dejavnost svojo preteklost, razvoj in spremembe skozi čas. Tudi pri prašičjereji lahko spremljamo zanimiv razoj skozi čas in spremembe, ki so pripeljale do stanja, v katerem je ta dejavnost pri nas sedaj.

Na območju Slovenije ima prašičjereja zelo dolgo tradicijo, več stoletno pravzaprav. Že ljudstva, ki so živela na današnjem slovenskem ozemlju pred prihodom Slovanov, so se ukvarjala s to dejavnostjo, celo mostiščarji naj bi redili prašiče-celo posebno vrsto:močvirskega prašiča. Dokazi za prašičjerejo so bili najdeni v pisnih virih, kot so listine in urbarji, ter tudi v drugih virih, od vseh do sedaj poznanih pa je najstarejši iz časa okoli leta 804. Ta vir govori o zboru prebivalcev na območju Istre, omenjena pa je med drugimi zadevami tudi prašičjereja. V viru iz leta 1040 pa je razbrati delovanje kralja Henrika III, ki je oglejski cerkvi potrdil pravice do pašnega davka in do svinjske piče, kar ne priča zgolj o obstoju prašičjereje, temveč celo pove, da je bila v rabi pašna reja prašičev.

 

V času srednjega veka so na območju Slovenije znana mnoga slikovna in pisna pričevanja. V urbarjih je bilo razvidno, da so morali tlačani plačevati svinjski davek, ki so ga obračunavali različno, najverjetneje glede na velikost živali. Če so ljudje svoje prašiče pasli v gozdu, so morali za to plačevati dajatev, ki se je imenovala žirovščina. Freske iz srednjega veka so prav tako dokaz o razširjenosti živinoreje v tistem obdobju. V cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah iz leta 1490 je v freskah upodobljeno klanje prašičev v stenskem koledarju za mesec november, okoli leta 1600 pa je bil naslikan Celjski strop, ki za zimski letni čas prav tako predstavlja podobo klanja prašiča.

Prašičjereja je bil torej že v srednjem veku zelo pomembna, saj so takrat na vseh kmetijah redili prašiče in nekatera imena krajev še danes pričajo o tem, da so se ljudje s to dejavnostjo intenzivno ukvarjali. Taki primeri so zlasti Svinjska vas, Svinjsko in Svinjak.

Danes je prašičjereja po pomembnosti druga živinorejska panoga, ki to mesto trdno zaseda z nekaterimi biološkimi posebnostmi vrste domači prašič, ki omogoča sorazmerno poceni, hkrati pa hitro prirejo prašičjega mesa. Pri nas se je razvila tržna prašičjereja, ki temelji na intenzivnem in gospodarskem izkoriščanju značilnosti vrste. 

 

Nina Pirc

Vir:
http://www.genskabanka.si/fileadmin/uploads/Zgodovinski_viri/Salehar_10_Zgodovina_razvoja_prasicev.pdf (24.10.2011)
http://www.kgzs.si/gv/kmetijstvo/zivinoreja/prasicereja.aspx (24.10.2011)

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook