Gozdarstvo objavil

Zimsko spanje rjavega medveda

Rjavi medved je največja evropska zver, na tem območju pa je prisoten že 250.000 let. Prav pri nas je populacija rjavega medveda najbolj vitalna, v času pred kotitvijo mladičev pa je ocenjena na kar 410 do 480 osebkov. Kljub temu, da se nam to morda zdi veliko, pa gre za vrsto, ki je na seznamu ogroženih in jo varuje tako slovenska kot rudi mednarodna zakonodaja.

 Kot vemo, medved pozimi spi, saj je to neugoden čas za življenje na prostem. Menjanje ugodnih in neugodnih razmer je za rjavega medveda ključno, saj se tako prilagodi razmeram in čas preživi tako, da ima čim manjšo izgubo. Tudi druge živali se prilagajajo, recimo ptice selivke, nekatere pa, tako kot tudi medved, preidejo v stanje hibernacije-gre za ekološko zelo pameten način za preživljanje neprijetnih razmer, pri čemer se z znižanjem presnove posledično znižata tudi srčni utrip in telesna temperatura.

 Pri zimskem spanju je medved nekaj posebnega, saj se življenjske funkcije zelo upočasnijo, pri čemer pa telesna temperatura ne pade za več kot 5 °C. Medved vzdržuje tako visoko telesno temperaturo s pomočjo presnove, ki mu omogoča pri porabi zalog maščobe in beljakovin vezavo sicer strupenega dušika v krvno plazmo. Dušik bi se sicer normalno izločil s sečem, med hibernacijo pa žival na ta način varčuje z vodo in nevtralizira strupene produkte svoje presnove. Med zimskih spanjem medved izgubi od 16 do 37 % telesne mase.

 Medved ima med zimskih spanjem prav poseben položaj, v katerem je zvit v klobčič, vrh glave ima potisnjen ob gnezdo, smrček pa je čim bližje repu. Število srčnih utripov na minuto se zelo zmanjša in sicer iz 40 (starejši) do 54 (mlajši osebki) udarcev na minuto na 24 udarcev pri mlajših osebkih, pri starejših pa pade število celo na 8 do 10.

 Brlog, v katerem medved prezimi, ga ščiti pred vremenskimi razmerami, pomaga pa mu tudi ohranjati energijo. Lahko gre za naravna zatočišča, denimo jame, ali pa si brlog izkoplje sam. Lokacija je izbrana glede na potrebe in starost živali, vsekakor pa tako, da je čim dlje od človeka, ter rajši v naravnih duplinah, ker se od izkopanih trpežnejše. Medved se pripravi na hibernacijo, ko začne zmanjkovati hrane, ter tudi ko se začnejo vremenske razmere slabšati (močno sneženje, …), pomembno pa je prezimovanje v brlogu predvsem za samice z mladiči. Živali zapustijo brlog, ko se vremenske razmere začnejo izboljševati (otoplitev-odjuga, …), ter ko žival čuti, da je v zadostni telesni kondiciji.

 Pomembno je, da se zavedamo, da ravno človek lahko medvedu največ škodi med zimskih počitkom, saj ob prevelikih motnjah medved lahko celo zapusti svoj brlog, kar pa je zanj lahko celo usodno.

 

 

Vir:Špacapan, Matija

2012        Aktivnost rjavega medveda Ursus Arctos v času zimovanja. Ljubljana: 

            Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo in

            obnovljive gozdne vire.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook