Zlata trsna rumenica ogroža vinograde

Trsne rumenice so bolezni vinske trte in podlag iz rodu Vitis, ki jih povzročajo fitoplazme. Med temi je še posebej nevarna zlata trsna rumenica (Grapevine Flavescence dorée – FD), ki povzroča hitro propadanje trt. FD se v Sloveniji pojavlja od leta 2005 dalje in nam od 2010 dalje v vinogradih grozi z izbruhi. Objave o pojavu zlate trsne rumenice pri nas konec prejšnjega stoletja so bile zmotne, saj je šlo za najdbe navadne trsne rumenice, ki jo povzroča fitoplazma Bois noir (BN). Rumenici imata enaka vidna znamenja, za njuno določitev pa je potrebna molekulska laboratorijska analiza. Na pojav FD v vinogradu lahko posumimo, če se naenkrat pojavi veliko število obolelih trt ali pa se število trt od preteklega leta značilno poveča. V primeru takega suma se lahko imetniki vinogradov obrnejo na območni zavod ali inštitut, ki ima oddelek za varstvo rastlin, da odvzame vzorec poganjkov. Ker je zgodnje odkrivanje žarišč FD v javnem interesu, stroški ogleda vinograda, odvzema vzorca in analize ne bremenijo imetnika. Potrditvi okužbe s FD sledi uradna razmejitev območja, kjer se izvajajo predpisani ukrepi, zlasti odstranjevanje okuženih rastlin in zatiranje glavnega žuželčjega prenašalca bolezni. Območja, kjer je potrebno  v Sloveniji zatirati ameriškega škržatka so objavljena: http://www.furs.si/svn/zvr/POSNadzori/Rumenice/RumenicePosObv/RumenicePosObv.asp  

 

Bakterijam podobne fitoplazme se naselijo v sitastih ceveh prevodnega tkiva rastlin (v floemu), kjer živijo od asimilatov, ki jih rastline pridelajo za svojo rast in razvoj. Zato so glavna znamenja okužbe trte podobna fiziološkim obolenjem: v listih zastajajo asimilati, listi ob stisku slišno škrtajo, listi robovi se pa uvihavajo navznoter. Že poleti pri belih sortah listje rumeni, pri rdečih pa zelena barva prezgodaj prehaja v rdečo, poganjki so mlahavi, grozdi so nerazviti ali pa uveli in posušeni. Moten pretok snovi po rastlinskih žilah poslabša sušno obdobje, ko se bolezenska znamenja še bolj izrazijo.  V trti fitoplazme preživijo zimo v olesenelem delu rastline. Trta ostane sistemsko okužena do konca življenjske dobe, čeprav lahko pri nekaterih rumenicah spomladi odženejo navidezno zdravi poganjki trte.

Trsne rumenice se lahko prenašajo s cepljenjem okuženih trt ter z različnimi vrstami škržatkov (Hemiptera: Auchenorrhyncha; zlasti Cicadellidae – mali škržatki), med katerimi se z ukrepi osredotočamo na glavnega prenašalca zlate trsne rumenice, ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball).

 

Ameriški škržatek razvije en rod letno. Živi predvsem na trti, kjer se hrani z rastlinskim sokom iz floema. Če pri tem naleti na okuženo trto, iz floema posesa tudi FD. Po približno petih tednih inkubacije postane škržatek kužen in lahko pri vsakem vbodu v trto prenese okužbo. FD potem potrebuje en teden, da pride po žilah iz lista, kjer je vstopila, do korenin. Ves ta čas se razmnožuje in čez tri tedne od vboda škržatka v zdravo trto so fitoplazme že v mladih poganjkih ali v grozdih, kamor je glavni dotok asimilatov. V tem prvem letu po okužbi trta običajno še ne kaže vidnih znamenj. Ta se pokažejo šele naslednjo rastno dobo. Že spomladi lahko okužena trta slabše odganja, kasni v razvoju, poganjki pa imajo krajše internodije. Vzdolž glavne žile na listih ali na vršičkih poganjkov se lahko pojavljajo nekroze. Trta nato naslednjo zimo slabše prezimi, saj okužene enoletne rozge slabo dozorijo in pomrznejo. Pridelek na okuženi trti je lahko že v drugem letu prepolovljen. Tretje leto po okužbi lahko trta propade. Kadar je v vinogradu velika populacija ameriškega škržatka, lahko ena sama trta, na katero se je po naključju prenesla fitoplazma FD iz okolice ali iz matične rastline, pomeni propad vinograda v 3 do 5 letih.

 

Zaradi trsnih rumenc je potrebno prilagoditi varstvo vinske trte

Izbruh bolezni preprečimo, če odstranjujemo vire okužb in zatiramo glavnega prenašalca –  ameriškega škržatka. V vinogradih, kjer smo v pretekli rastni dobi zaznali navzočnost ameriškega škržatka, je potrebno pričeti z zatiranjem ličink v juniju – takoj po tem, ko trta odcveti. Konec junija, ko se pričnejo izlegati odrasli škržatki, v vinograde nastavimo rumene lepljive plošče. V uporabi so standardne rumene plošče (Unichem, Bioteh, Rebel ali Terminator).

Če je konec julija ali v avgustu v vinogradu ugotovljenih nad 4 škržatke na ploščo na teden, a karenčna doba ne dopušča več tretiranja, je potrebno v naslednji rastni dobi pričeti z zatiranjem ličink škržatka takoj po končanem cvetenju trte in to še enkrat ali dvakrat ponoviti. Ukrepi zatiranja so učinkoviti, če se na območju sistematično izvajajo vsaj dve leti zapored. V tem primeru lahko pričakujemo majhno populacijo ameriškega škržatka, ki jo moramo nato preverjati in vzdrževati.

Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno v vinogradih za pridelavo grozdja na razmejenih območjih zlate trsne rumenice, to so žarišča okužbe in pripadajoča varnostna območja ter na ogroženih območjih za zlato trsno rumenico: v juniju in juliju sta obvezni najmanj dve tretiranji ličink ameriškega škržatka. Če so v začetku avgusta na rumene lepljive plošče ulovljeni 4 ali več škržatkov na teden na ploščo, opravimo še tretje tretiranje.

Za karantenski ukrep so učinkovita fitofarmacevtska sredstva: Actara 25 WG , Reldan 22 EC (v odmerku 1,6 l/ha, ki se uporablja na razmejenih in ogroženih območjih z izjemnim dovoljenjem), Decis 2,5 E ter  v ekološki pridelavi sredstva na podlagi piretrina. Ostala registrirana sredstva (npr. Steward, Pyrinex 25 CS) zmanjšujejo populacijo ameriškega škržatka in so primerna za območja, ki še niso uradno razmejena zaradi FD. Natančnejše roke zatiranja za posamezne vinorodne okoliše napove služba za varstvo rastlin, ki opozori tudi na omejitve rabe FFS. Imetniki vinogradov na razmejenih in ogroženih območjih so bili obveščeni na dom in preko delavnic na terenu o prepoznavanju škržatka in rumenic.

V vinogradih izven razmejenih in ogroženih območij zlate trsne rumenice, kjer je populacija ameriškega škržatka srednja ali velika, je priporočljivo opraviti najmanj eno dodatno tretiranje po končanem cvetenju trte, poleg tega pa še tretiranje proti grozdnim sukačem s sredstvi, ki delujejo tudi na ameriškega škržatka (npr. Reldan 22 EC, 1 l/ha).

Ličinke in nimfe so bolj občutljive kot odrasli škržatki, zato jih je lažje zatreti. Ker se ličinke iz jajčec izlegajo od sredine maja do začetka julija, je čas njihovega pojavljanja predolg, da bi lahko namnožene populacije zatrli z enim tretiranjem ameriškega škržatka. Na eno tretiranje lahko preidemo po obdobju karantenskih ukrepov, ko številčnost v vinogradu pade na majhno populacijo.

 

Vlasta Knapič

Fitosanitarna uprava RS

 

 


Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook